7. misijonski nagovor: duhovnik Bojan Ravbar

Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.

O življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh

Misijonarja, ki nas bosta nagovarjala danes, prav dobro razumeta tudi otroke. Njuni misli in prijazni besedi bom zato dali priložnost tudi v Sobotoni iskrici. Jure se bo s Karlom Gržanom in Bojanom Ravbarjem pogovarjal o življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh, ki so veliko lažje, če jih zaupamo Bogu. Spoznajte misijonarja zadnjega misijonskega dne tudi v oddaji za naše najmlajše poslušalce. Začnemo ob devetih.

Žalostni del

Molili so bogoslovci.

6. misijonski nagovor - Peter Pučnik: Kako živim bližino s seboj, z bližnjimi in z Bogom?

Verjamem v to, da si je Bog za vsakega izmed nas želel prav to, da bi živeli na polno in to ne kot individualisti, ampak kot skupnost, kot občestvo, kot prijatelji, kot bratje in sestre, kot najboljša športna ekipa, ki ima popolnoma isti cilj, to je zmagati v igri - tekmi, ki jo igra. Živeti tako na polno, da bi zmagali v življenju, da bi življenje izpolnili do najboljše mere, pravi Peter Pučnik.

Živeti bližino do sebe, bližnjih in do Boga

V večernem pogovoru so mnogi poslušalci povedali, kako v življenju prepletajo delo in molitev. Tudi beseda hvala je lahko molitev, saj je tudi evharistija, beseda, ki izhaja iz grščine, pomeni pa zahvaljevanje. Z nami so bili tudi dr. Katarina Kompan Erzar, dr. Tomaž Erzar in salezijanec Peter Pučnik.

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

4. misijonski pogovorni večer: Boštjan Koprivec in Marko Rijavec

O upanju smo se četrti dan radijskega misijona Si upaš živeti pogovarjali z župnikom v Idriji Markom Rijavcem in stalnim diakonom Boštjanom Koprivcem. Krščansko upanje je v zaupanju v Boga, da se bo vse dobro izšlo in ima svoj smisel. To vedno znova potrjujejo zgodbe najbolj preizkušanih. Upanje je dar!

4. misijonski nagovor: Marko Rijavec

„V zadnjem času smo bili prepričani, da obvladujemo vse in da Boga ne potrebujemo več,“ pravi današnji miisjonar, župnik v Idriji.

2. misijonski pogovorni večer: Nadškof Marjan Turnšek

Tema dneva je ljubezen, skušali smo odgovoriti tudi na vprašanja kot so, kako v svojem življenju prepoznavam Božjo ljubezen? Kako Božja ljubezen navdihuje človeško ljubezen? Lahko je ljubiti vse, a težko bližnjega ... in končno tudi, kaj nam sporoča Bog v preizkušnji, ki smo ji zdaj priča v luči ljubezni? Pri pogovoru je sodeloval tudi Markos Fink, svetovno znani bas baritonist.

Naj Te iščem. Najdem!

Kako bi mogli verovati vi, ki sprejemate slavo drug od drugega in ne iščete slave od edinega Boga? (Jn 6, 44)

Na novo pot

V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. In vstopil je k njej in rekel: Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj! Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav. (Lk 1, 26 – 29)

Obisk v Braziliji in novi koronavirus v Ruandi

Pred tednom dni smo gostili direktorja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja, ki se je vrnil z obiska misijonark v Braziliji. Tokrat smo nadaljevali pogovor, slišali pa tudi oglašanje s. Bogdane Kavčič iz Ruande.

Žalostni del

Molili so bogoslovci.

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za Lazarje okoli nas!

Bil je bogat človek, ki se je oblačil v škrlat in dragoceno tkanino ter dan na dan sijajno veseljačil. Neki revež po imenu Lazar pa je ležal pri njegovih vratih in je bil poln ran. (Lk 16, 19 – 20)

Pica

Potrebujemo: 30 dag moke, sol, 1-1,5 dag kvasa, sladkor, malo mleka, olje ... V jamico v moki damo vzhajati kvas, ob strani damo sol. Mešamo in počasi prilivamo mleko (lahko tudi malo vode). Ko se začne delati testo, dolijemo nekaj žlic olja. Dobro pognetemo, damo vzhajati ter nato razvaljamo. Na pekač, ki smo ga namazali z maslom, naložimo razvaljano testo in nato premažemo s paradižnikovo mezgo. Potresemo lahko z narezanimi kisli kumaricami, olivami, salamo ... na koncu bogato naribamo s sirom ter potresemo z origanom. Pečemo 15-20 minut pri 190-200 stopinjah.

Sv. Janez od Boga

Sedanji politični trenutek z očmi kristjanov

Govorili smo o trenutnih razmerah v družbi, se dotaknili padca Šarčeve vlade, oblikovanja Janševe ekipe in viharja, ki ga to povzroča v družbi … Tudi o tem, kaj lahko naredimo kristjani, da bi bila družba manj izključujoča, o medijskem prostoru, ki nas zasipa s polresnicami in še o čem. Naši gostje so bili Anton Tomažič, Jože Možina in Bogomir Štefanič.

Asia Bibi v Franciji

Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.

Še enkrat hvala!

Česar je polno srce, to usta govore! pravi pregovor. Preden se odpravimo v globino postnega časa, bi radi še enkrat rekli hvala. Vsem darovalcem v Pustni Sobotni iskrici. Ponovili smo razmišljanje iz rubrike Naš pogled.

Asia Bibi - pogovor

Pakistanska kristjanka Asia Bibi, ki je zaradi obsodbe na smrt na temelju zakona o bogokletju postala simbol boja proti verskemu fanatizmu, je v četrtek prejela najvišjo nagrado mesta Pariz. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa ji želi podeliti tudi častno francosko državljanstvo in azil.

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

Vse je milost!

Pustna Sobotna iskrica je imela letos veliko skrbi. Ob koncu pa neizmerno veliko veselja. Jure ešek se v komentarju zahvali za darove in spregovori o vezeh, ki bogatijo in spoznanjih, ki bodo ostala. Ne le v Burundiju, za katerega so poslušalci Radia Ognjišče darovali skoraj 125.000 evrov.

Pustni obhodi

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.

Bogá za očeta.

Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. (Jn 15, 9)

Točno tako.

Simon Peter je odgovoril in rekel: Ti si Kristus, Sin živega Boga. (Mt 16, 16)

Tone Gorjup: Zbogom, oče Franc!

»Danes zjutraj je zaspal za večnost. Naj mu bo Gospod bogat plačnik.« je zapisal glavni urednik našega radia v kratkem sporočilu o smrti Franca Boleta. V duhu sem pred seboj zagledal nasmejan obraz očeta Franca, ki so ga na pragu večnosti pozdravili mnogi, ki so bili deležni sadov njegovega dela. Pred Gospoda ni prišel praznih rok in verjamem, da se veseli nebeške sreče.

Sodelavci Ognjišča in Radia Ognjišče ob smrti msgr. Franca Boleta

Oče Franc Bole je v svojih izjavah večkrat dejal, da mu tako bogat življenjski opus ne bi uspel brez sodelavcev pri Ognjišču in na radiu.

Vabilo na Pustno Sobotno iskrico

Vstopili smo v teden, ki prinaša tudi Pustno Sobotno iskrico. Nanjo smo vas skušali pripraviti tudi v oddaji Prijatelji Radia Ognjišče, ki je prinesla nekaj afriškega odmeva, misel, da smo lahko ponosni na slovenske misijonarje in misijonarke. Posebej smo bili povezani s sestro Vesno Hiti, ki v Burundiju skrbi za center Akamuri in otroke s posebnimi potrebami. Nestrpno pričakuje našo pomoč.

Predpustno vabilo v Burundi in na pustni ples

Sobotna iskrica pred pustno dobrodelno izvedbo naše otroške oddaje je skoraj v celoti nastala v Burundiju, afriški državi, ki ji bomo tokrat priskočili na pomoč. Sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič ter sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe so predstavile prizadevanja centra Akamuri, vsakdan afriških otrok in njihov klic na pomoč, ki bo, upamo, slišan čez teden dni. Saj veste, kajne? Na Pustni Sobotni iskrici nas bodo zabavali Modrijani in Pedenjped za male in velike.

Poslušate Boga? Ga razumete?

In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: Poslušajte me vsi in razumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. (Mr 7, 14 - 15)

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Jože Marketz

64-letni koroški Slovenec Jože Marketz je bil na svečnico, v nedeljo, 2. februarja 2020, posvečen za 66. škofa celovško-krške škofije. Rodil se je župniji Št. Lipš v Podjuni, v duhovnika je bil posvečen leta 1982, dejaven je bil v več službah krške škofije, od leta 2014 je bil direktor škofijske Karitas. Njegovo škofovsko geslo je Deus caritas est - Bog je ljubezen.

Od pevca do pričevalca

Andrej Turk je danes prevajalec, mož in oče številne družine, nekdaj pa je bil glasbenik in pevec znane rock skupine. Kljub prepoznavnosti, muziciranju in nastopanju na odru, je iskal in želel nekaj več, nekaj iskrenejšega. Odkril je vero in Boga. Pogovor o iskanju vrednot, ki osmišljajo obstoj. Pogovor o pomenu izbiranja kakovostnih knjig.

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Dan posvečenega življenja

V oddaji ste slišali, kaj je pred dnevom Bogu posvečenega življenja redovnim skupnostim položil na srce apostolski nuncij, kako škof Peter Štumpf gleda na sodobno preganjanje Cerkve in kako salezijanci uresničujejo don Boskov zgled.

Misijonarka s. Bogdana Kavčič o Burundiju

Bliža se Pustna Sobotna iskrica, ki bo letos pomagala otrokom v Burundiju. Radi bi obnovili del centra za otroke s posebnimi potrebami, med katerimi deluje s. Vesna Hiti. Tokrat nam je deželo, ki je ena najrevnejših v Afriki in nujno potrebna pomoči, predstavila s. Bogdana Kavčič, Afriki predana misijonarka že skoraj petdeset let.

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu posvečenega življenja

V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.

Abraham in Izak - zgodba sodobnih staršev in otrok

Bog Abrahamu naroči, naj mu daruje sina Izaka ... Razumete to zgodbo? Teolog in pedagog Stanko Gerjolj nas je popeljal po pogosto zapletenih in napornih poteh staršev in mladostnikov, o katerih na simbolni ravni govori to svetopisemsko besedilo.

Kolesarjenje po Franciji

Tokrat se odkrivanja očarljive Provanse in skrivnostne Normandije lotevamo nekoliko drugače. S kolesi po hribih in dolinah. Ob tem pa spoznavamo prelestno pokrajino, bogato zgodovinsko dediščino, raznoliko kulturno izročilo in odlično kulinariko. Vse to z Matevžem Hrovatom s turistične agencije KOMPAS in Alenko Žibert.

S. Hermina Nemšak o Bogu posvečenem življenju

Bogomir Štefanič: Pokrov bo pač treba dvigniti

Komentar ob odstopu premierja Marjana Šarca s prizme polovično opravljene demokratizacije ob osamosvojitvi Slovenije.

Poznaš me. Potrpi.

Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo slišijo, toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in želje po drugih stvareh se prikradejo vanje in zadušijo besedo, tako da ostane brez sadu.(Mr 4, 18-19)

Kuham domače in izbor lokalnega

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

Priznati Bogu

Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali predenj in vpili in govorili: Ti si Božji Sin!(Mr 3, 11)

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.

Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.