Te je česa strah? Se česa vedno znova bojiš? Potem bi lahko pomagal mladeniču, ki je iskal strah. Ni ga poznal. Pa misliš, da ga je našel? Prisluhni pravljici.

Eden se jezi, ker delaš tako, drugemu ni prav, če delaš drugače, tretji negoduje, če začneš na novo … Vsem, res, nikoli ne ustrežeš. Ne v pravljici in ne v življenju.

Majhen, kot mali palec velik fantič pomaga razbojnikom. To je zgodba o pogumu, nesramnih razbojnikih in nehvaležnosti. Pa tudi o kraji in neskočni jezi.

► Odkrijte kraljestvo svojih pravljic na lepepravljice.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Povejte, otroci, kako bi ravnali, če bi srečali medveda? Bi zbrali pogum in se pogovorili z njim? No, v resničnem gozdu bi vas gotovo zmedel strah, kajne? V pravljičnih srečanjih je pa vse mogoče.

► Odkrijte kraljestvo svojih pravljic na lepepravljice.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Pobič, ki je lovil ribe, zvita lisica in lačen volk … Še prijazno veverico dodamo, pa imamo vse, kar potrebujemo za zanimivo ljudsko pravljico.

► Odkrijte kraljestvo svojih pravljic na lepepravljice.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

V ljudskih pravljicah drži, da je lisica zvita in pogosto dobi, kar želi. Včasih pa tudi dobi kar ji gre … Pripoved o volku, petelinu in lisici nam sporoča: v slogi je moč.

► Odkrijte kraljestvo svojih pravljic na lepepravljice.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Če se pravljica začne z volkovim krikom: »Ajoužeš, kako sem lačen!«, si verjetno lahko mislite, da je pred vami zanimiva zgodba. Prav imate.

► Odkrijte kraljestvo svojih pravljic na lepepravljice.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Pozor, tekma! Vabljeni na tekmovanje v teku. Preverili bomo kdo pride hitreje na konec njive. Pomerila se bosta zajec in jež.

► Odkrijte kraljestvo svojih pravljic na lepepravljice.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Pravijo, da je ta pravljica stara, da ima več kot sto let in, da jo v Benečiji poznajo skoraj vsi otroci. Petelinu se je podrl kokošnjak, odšel je na pot in srečeval prijatelje. Čakala jih je napeta zgodba z razbojnikom v stranski vlogi.

► Odkrijte kraljestvo svojih pravljic na lepepravljice.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Pravljica o ljubezni, čarovnijah in nezadovoljni čarovnici, ki je ni niti v naslovu zgodbe.

Vesel in smešen možiček je bil dobrega srca. Prašnima popotnikoma je ponudil zavetje, v zahvalo pa dobil nenavadne darove. Spoznajte jih v pravljici, izdamo pa lahko, da sta bila hvaležna popotnika Jezus in sveti Peter.

Bi znali odgovoriti na tri uganke? Prav sprašuje kdo je najbolj srečen na svetu? V drugi je vprašanje: kdo je najbistrejši na svetu? V tretji pa: kaj je najslajše na svetu? Bi? V slovenski ljudski pravljici lahko preverite, če so vaši odgovori pravilni.

Čuden nauk ima ta slovenska ljudska pravljica. Sporoča, da ni vedno dobro do pikice natančno izpolnjevati navodila. Pavliha je namreč vse, kar so mu ukazali, storil natanko po naročilih, prav nič drugače. Kadar je moral ravnati po svoje, takrat pa je vedno skuhal kakšno prav po pavlihovsko.

Nekoč je živel čevljarček, ki je rajši lagal, kakor nabijal žeblje v podplate. V tejle pravljici je izzval orjaka Samsona, ki bi lahko nesel pol hriba v košu. Kaj pravite, kdo je bil močnejši?

Mlada kraljična išče moža in uganko, na katero ne bo znala odgovoriti. No, išče v obratnem vrstnem redu. Ko bo našla neodgovorjeno uganko, bo imela tudi moža.

Čudovita pripoved o lepotah tega sveta, dobroti, ljubezni in modrosti sivih glav.

Ste že slišali, da na kresno noč lahko razumete govorico živali? Nekaj pogojev mora biti izpolnjenih za to. Mlademu hlapcu v ljudski pravljici je uspelo.

O, ta pravljica pa ima vse, kar mora prava pravljica imeti: revnega mladeniča, zalo grofovo hčer, čarobnega možička in groznega zmaja. Pa konec. Tudi konec je tak, kot mora biti v pravljicah. A kakšen? Hm, o tem pa ne povemo nobene ... Prisluhnite.

Začetek pravljice je tak, kot začetek mnogih pred njo: »Neki kmet je imel tri sinove … » Nadaljevanje zgodbe pa je precej nenavadno, zapletov polno in s srečnim koncem.

Verjetno ni prav veliko pravljic, v katerih bi skoraj glavno vlogo odigral veter. Ta je ena takih, jug bo namreč … O, vsega pa ne smemo izdati.

Kar nekaj resnic boste slišali v slovenski narodni pravljici. O skromnosti, očetovski ljubezni, pa tudi o pomenu branja, modrostih v knjigah, ki širijo obzorja in lahko pomagajo v lepši svet.

Sedem je pravljično število. Laž pa zmaguje le v pravljicah, v resničnem življenju, iskreno upamo, ima še vedno kratke noge in na koncu nikoli ni zmagovalka. Kaj se z njo zgodi v pravljičnem svetu, pa boste spoznali v slovenski narodni.

V ljudskih pravljicah nekaterih narodov pogosto nastopajo čarovnice in čarovniki. V našem izročilu pa niso prav pogosto gostje zanimivih zgodb. V tejle, ki je pred vami, pa je moč čarovnika zelo pomemben vir zapletov. No, ali pa morda rešitev? Prisluhnite.

Zgodba o nesramnem bogatinu in prijaznem revežu odgovori na vprašanja v naslovu ljudske pravljice. Mislimo, da je to prav lepo vabilo k poslušanju. Prisluhnite modrosti, ki še dandanašnji pomaga lepše živeti. 

Če bi radi živeli brez vsake skrbi, potem morate nujno prisluhniti tej slovenski ljudski pravljici. Si predstavljate, da bi vas kralj vprašal: »Kako daleč je od tukaj, do nebes?« Bi ostali brez besed? Junak naše zgodbe je poznal odgovor. Pa to ni bilo edino nenavadno vprašanje. O, ne!

Nič nevadnega ni, če v ljudski pripovedki nastopajo zajec, lisica ali medved. Glavna junaka, ki prihajata v tokratno zgodbo, pa bosta govorila o tem, kako povezan je slovenski človek z naravo. Že od nekdaj. Potočka bosta pripovedovala zgodbo …

Poznate ajdo? Imate radi ajdove štruklje, morda ajdovo potico? Kratka ljudska pravljica vam bo povedala kje in kako se je začela zgodba o žlahtni žitarici.

Res je, da so v prazničneh dneh trgovine zaprte, a junaka naše pravljice sta šla, kot kaže, pravočasno po nakupih. Verjetno bo mati kupovala prav pri koncu zgodbe, saj veste kako je s pravljicami in besedo »lonec«. Prav lepo se rima na … Znate dokončati misel?

Nekoč, veste, je živel pastir, ki je srečal spako Kulako. Pomerila sta se v nekaj pravljičnih disciplinah, v katerih je spaka pokazala moč, pastir pa zvito modrost.

Milko Matičetov je v knjižni jezik prelil nenavadno rezijansko ljudsko pravljico. Nenavadno? Zakaj, sprašujete? No, pa povejte, ste že kdaj slišali ljudsko pravljico, v kateri bi se glavna junaka, kosmatinca, vozila z motorjem? V tejle se bosta, pa do modrega nauka bosta pripeljala.

Narodne pravljice rade pripovedujejo o zviti lisici, o njenih navihanih načrtih. Tokrat pa boste spoznali, da tudi dolgouhec ni vedno le prestrašena živalica, ki beži pred močnejšimi in konča brez repa ali s krajšimi nogami. O, ne! Ne vedno.

Jure, ki vam bo prebral pravljico o Peteršiljčku pravi: »Ne, nisem se zmotil, ko sem Peteršiljčka zapisal z veliko začetnico. Veste, včasih tudi bralec, ob sklepu pravljice, dvakrat pogleda v zgodbo in reče le: »O, groza!« Tokrat, ne zamerite, je bilo tako. Ljudske pravljice so včasih krute …

Ljudske pravljice prihajajo izživljenja. Človek je svojo domišljijo vedno naslanjal na resničnedogodke, ki so lahko radostni, otožni, žalostni ali veseli. Pa tuditrajajo lahko različno dolgo. Zato imamo dolge pravljice in kratkepripovedi. Ta, o burji in jugu, je kratka.

Pripovedka, ki korenini v Grimmovi pravljici, govori o prebrisani in lačni kuharici. No, pa tudi o gospodarju in gostu, ki ju je zvita gospodinja pustila praznih trebuhov na slavnostni večer.

Natk je največja nadloga za ljudi, spaka, ki stori, da je človek lačen, je in je, najesti se pa ne more. Kadar ga žeja, pije in pije, odžejati se pa ne more … Groza, kaj? Prisluhnite pripovedki s Koroške, ki ima ob sklepu nauk, ki je poučen v vseh časih.

V pravljicah se rada znajde žaba, ki postane princ. Poznamo ježa, v katerega se je spremenil fant … Pa ste že slišali za kačo, v kateri se skriva zalo dekle? Fant, ki je večkrat hodil sam čez gozd, se je srečeval z njo. Prav zares …

Dobrota ni sirota. Dobro se z dobrim vrne, nam je povedal pastirček, ki je pomagal ubogi ženici v gozdu. Zahvalila se mu je s prav posebnim darilom.

Kralj je imel dvanajst sinov, iskali so kralja, ki bi imel prav toliko hčera. Si predstavljate kakšna bi bila pojedina na poroki, če bi se zgodba srečno končala? No, saj ne trdimo, da se ne …

Vse do te ljudske pravljice nismo pomislili, da imajo uboge mravlje nekoliko polomljene noge. V pripovedi o mrazu, plesu in ukradeni jedači, pa smo izvedeli tudi to, da ima murenček rad sladko vince.

Si predstavljate kakšen bi bil boj med hudimi razbojniki in mačko? Kako nemočen bi bil proti skupini hudodelcev boter petelin? Pravljica pa nas uči kako močni smo, kadar smo skupaj. Saj veste: v slogi je moč.

Pravljica o zlatih jabolkih zveni kot detektivka. Kdo krade z družinskega drevesa, komu so zlata jabolka tako všeč, da vsako noč izmakne eno? Kdo bo našel krivca in kaj bo dobil za to?

Slovenska ljudska pravljica o dobrosrčnem dekletu in njenem piskrčku ima vse, kar mora pravljična pripoved imeti. Prijazno Mojco, zvito lisico, zaplet in zajčka, ki mora po krivici bežati. Kaj pa nauk? Brez skrbi, gotovo ga boste razbrali, če prisluhnete pravljici o mrazu, gneči in krivičnih domislicah.

Si predstavljate, otroci, da bi se kar naenkrat znašli v ježevi koži? No, v njegovih bodicah. Deček v naši pravljici se je, a s svojo iznajdljivostjo, pridnim delom in pravljično srečo je postal … No, vsega pa ne smemo povedati. Prisluhnite.

Ste vedeli, da vile nikdar ne spe? Res ne. Pravljica pripoveduje, da se le naredijo, kot bi spale. Pastirček, ki jih je opozoril pred vročim soncem, je bil prepričan, da sanjajo. Pa niso. So pa njemu izpolnile sanje. Spoznaj kakšne in zakaj.

»Sinovi moji! Prestar sem že, da bi mogel še dalje kraljevati, pa tudi čutim, da mi ne bo več dolgo živeti. Vse tri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo le en naslednik.« V pravljici ga bomo poiskali.

Podganek je pravljica o revnem mladeniču iskrivega duha, ravno prav zvite misli in o njegovi poti proti grofovim zlatnikom.

Pred davnim časom, ko so na Zemlji bivali še velikani, sta živela brata, ki sta morala trdo delati za starše. Slišala sta velikane, ki so govorili o zalem dekletu, velikem zakladu in bolnem kralju. Zanimive iztočnice za njuno pot proti sreči.

Kaj bi storili, če bi vam majhen, star možiček podaril orehovo vejico? Bi jo vzeli in pazili nanjo? Bi jo morda podarili drugemu? No, za vas ne vemo, štirje godci pa so različno ravnali z darilom. Le eden prav. Zgodba o skromnosti in hvaležnosti.

Kralju se je bližala zadnja ura, iskal je zdravilo. Če povemo, da je imel tri sinove, verjetno pomislite na pravo nadaljevanje. Preverite, morda pa je do zdravila prišel na nenavaden način. Izdamo, da je na koncu v gradu zavladalo veliko veselje.