Romanje kot del kulture življenja
Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.
30. 4. 2019
Romanje kot del kulture življenja
Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.

Marjan Bunič

VEČ ...|30. 4. 2019
Romanje kot del kulture življenja
Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.

Marjan Bunič

romanjaCaminoStrehovec

Kultura odnosov

VEČ ... |
Ustvarjalnost

Peti torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov, v kateri nam je psihologinja in terapevtka Silva Matos zaželela veliko ustvarjalnosti v novem letu ter povedala, zakaj je ta pomembna in kako jo lahko pri sebi prebudimo.

Ustvarjalnost

Peti torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov, v kateri nam je psihologinja in terapevtka Silva Matos zaželela veliko ustvarjalnosti v novem letu ter povedala, zakaj je ta pomembna in kako jo lahko pri sebi prebudimo.

odnosidružbaustvarjalnost

Kultura odnosov

Ustvarjalnost

Peti torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov, v kateri nam je psihologinja in terapevtka Silva Matos zaželela veliko ustvarjalnosti v novem letu ter povedala, zakaj je ta pomembna in kako jo lahko pri sebi prebudimo.

VEČ ...|30. 12. 2025
Ustvarjalnost

Peti torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov, v kateri nam je psihologinja in terapevtka Silva Matos zaželela veliko ustvarjalnosti v novem letu ter povedala, zakaj je ta pomembna in kako jo lahko pri sebi prebudimo.

Marjan Bunič

odnosidružbaustvarjalnost

Kultura odnosov

VEČ ... |
Kažipoti življenja

Psihologinja in psihoterapevtka Silva Matos je razmišljala o kažipotih v našem življenju in o tem, kako smo kažipoti drug drugemu.

Kažipoti življenja

Psihologinja in psihoterapevtka Silva Matos je razmišljala o kažipotih v našem življenju in o tem, kako smo kažipoti drug drugemu.

odnosidružba

Kultura odnosov

Kažipoti življenja

Psihologinja in psihoterapevtka Silva Matos je razmišljala o kažipotih v našem življenju in o tem, kako smo kažipoti drug drugemu.

VEČ ...|30. 9. 2025
Kažipoti življenja

Psihologinja in psihoterapevtka Silva Matos je razmišljala o kažipotih v našem življenju in o tem, kako smo kažipoti drug drugemu.

Marjan Bunič

odnosidružba

Kultura odnosov

VEČ ... |
Silva Matos - Zgodbe življenja

Psihologinja in terapevtka Silva Matos je med drugim svetovala, na kakšen način in kdaj reševati probleme v odnosih, poudarila pa je tudi, da so pri tem pomembni resnica, iskrenost, vztrajnost, pogum in še kaj.

Silva Matos - Zgodbe življenja

Psihologinja in terapevtka Silva Matos je med drugim svetovala, na kakšen način in kdaj reševati probleme v odnosih, poudarila pa je tudi, da so pri tem pomembni resnica, iskrenost, vztrajnost, pogum in še kaj.

odnosidružba

Kultura odnosov

Silva Matos - Zgodbe življenja

Psihologinja in terapevtka Silva Matos je med drugim svetovala, na kakšen način in kdaj reševati probleme v odnosih, poudarila pa je tudi, da so pri tem pomembni resnica, iskrenost, vztrajnost, pogum in še kaj.

VEČ ...|29. 7. 2025
Silva Matos - Zgodbe življenja

Psihologinja in terapevtka Silva Matos je med drugim svetovala, na kakšen način in kdaj reševati probleme v odnosih, poudarila pa je tudi, da so pri tem pomembni resnica, iskrenost, vztrajnost, pogum in še kaj.

Marjan Bunič

odnosidružba

Kultura odnosov

VEČ ... |
Inteligenca srca

V tokratni oddaji Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos govorila o inteligenci srca, sočutju, empatiji in ljubezni.

Inteligenca srca

V tokratni oddaji Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos govorila o inteligenci srca, sočutju, empatiji in ljubezni.

odnosidružba

Kultura odnosov

Inteligenca srca

V tokratni oddaji Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos govorila o inteligenci srca, sočutju, empatiji in ljubezni.

VEČ ...|29. 4. 2025
Inteligenca srca

V tokratni oddaji Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos govorila o inteligenci srca, sočutju, empatiji in ljubezni.

Marjan Bunič

odnosidružba

Kultura odnosov

VEČ ... |
Silvestrska oddaja

V silvestrski verziji oddaje Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos spomnila na pomen in življenjsko pomembnost hvaležnosti. Kakršno koli je že bilo leto 2024, bilo nam je darovano in v njem je zagotovo veliko stvari, za katere smo lahko hvaležni.

Silvestrska oddaja

V silvestrski verziji oddaje Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos spomnila na pomen in življenjsko pomembnost hvaležnosti. Kakršno koli je že bilo leto 2024, bilo nam je darovano in v njem je zagotovo veliko stvari, za katere smo lahko hvaležni.

odnosidružbahvaležnost

Kultura odnosov

Silvestrska oddaja

V silvestrski verziji oddaje Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos spomnila na pomen in življenjsko pomembnost hvaležnosti. Kakršno koli je že bilo leto 2024, bilo nam je darovano in v njem je zagotovo veliko stvari, za katere smo lahko hvaležni.

VEČ ...|31. 12. 2024
Silvestrska oddaja

V silvestrski verziji oddaje Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos spomnila na pomen in življenjsko pomembnost hvaležnosti. Kakršno koli je že bilo leto 2024, bilo nam je darovano in v njem je zagotovo veliko stvari, za katere smo lahko hvaležni.

Marjan Bunič

odnosidružbahvaležnost

Kultura odnosov

VEČ ... |
Hvaležnost, spomini, prijateljstvo, smisel, odhajanje, poslavljanje ...

Peti oktobrski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je razmišljala o temah pogovorov, ki jih lahko odpiramo tako v družinskem kot širšem krogu: hvaležnost, spomini, prijateljstvo, smisel, odhajanje, poslavljanje ...

Hvaležnost, spomini, prijateljstvo, smisel, odhajanje, poslavljanje ...

Peti oktobrski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je razmišljala o temah pogovorov, ki jih lahko odpiramo tako v družinskem kot širšem krogu: hvaležnost, spomini, prijateljstvo, smisel, odhajanje, poslavljanje ...

odnosidružba

Kultura odnosov

Hvaležnost, spomini, prijateljstvo, smisel, odhajanje, poslavljanje ...

Peti oktobrski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je razmišljala o temah pogovorov, ki jih lahko odpiramo tako v družinskem kot širšem krogu: hvaležnost, spomini, prijateljstvo, smisel, odhajanje, poslavljanje ...

VEČ ...|29. 10. 2024
Hvaležnost, spomini, prijateljstvo, smisel, odhajanje, poslavljanje ...

Peti oktobrski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je razmišljala o temah pogovorov, ki jih lahko odpiramo tako v družinskem kot širšem krogu: hvaležnost, spomini, prijateljstvo, smisel, odhajanje, poslavljanje ...

Marjan Bunič

odnosidružba

Kultura odnosov

VEČ ... |
Silva Matos: Dopust in počitek

Psihologinja in terapevtka Silva Matos govori o pomembnosti počitka in dopusta, o priložnostih in pasteh, o telesni, duševni in duhovni obnovi …

Silva Matos: Dopust in počitek

Psihologinja in terapevtka Silva Matos govori o pomembnosti počitka in dopusta, o priložnostih in pasteh, o telesni, duševni in duhovni obnovi …

odnosidružbadopustpočitek

Kultura odnosov

Silva Matos: Dopust in počitek

Psihologinja in terapevtka Silva Matos govori o pomembnosti počitka in dopusta, o priložnostih in pasteh, o telesni, duševni in duhovni obnovi …

VEČ ...|30. 7. 2024
Silva Matos: Dopust in počitek

Psihologinja in terapevtka Silva Matos govori o pomembnosti počitka in dopusta, o priložnostih in pasteh, o telesni, duševni in duhovni obnovi …

Marjan Bunič

odnosidružbadopustpočitek

Kultura odnosov

VEČ ... |
Življenje v tretjem življenjskem obdobju

V oddaji je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o življenju v tretjem življenjskem obdobju, ki ga moramo načrtovati in se nanj pripravljati, sicer nas prehiti in nam s spremembami, ki jih prinese, povzroči občutek odrinjenosti, zapostavljenosti in nepomembnosti. Medgeneracijski pogled na staranje ...

Življenje v tretjem življenjskem obdobju

V oddaji je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o življenju v tretjem življenjskem obdobju, ki ga moramo načrtovati in se nanj pripravljati, sicer nas prehiti in nam s spremembami, ki jih prinese, povzroči občutek odrinjenosti, zapostavljenosti in nepomembnosti. Medgeneracijski pogled na staranje ...

pogovormedgeneracijski odnosistrpnost

Kultura odnosov

Življenje v tretjem življenjskem obdobju

V oddaji je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o življenju v tretjem življenjskem obdobju, ki ga moramo načrtovati in se nanj pripravljati, sicer nas prehiti in nam s spremembami, ki jih prinese, povzroči občutek odrinjenosti, zapostavljenosti in nepomembnosti. Medgeneracijski pogled na staranje ...

VEČ ...|30. 4. 2024
Življenje v tretjem življenjskem obdobju

V oddaji je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o življenju v tretjem življenjskem obdobju, ki ga moramo načrtovati in se nanj pripravljati, sicer nas prehiti in nam s spremembami, ki jih prinese, povzroči občutek odrinjenosti, zapostavljenosti in nepomembnosti. Medgeneracijski pogled na staranje ...

Marjan Bunič

pogovormedgeneracijski odnosistrpnost

Kultura odnosov

Kultura odnosov

Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ... |
Zakonca Tavčar o postenju

Zakonca Tavčar sta premišljevala o tem, kaj je pravi post.

Zakonca Tavčar o postenju

Zakonca Tavčar sta premišljevala o tem, kaj je pravi post.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ... |
Oče naš

Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška: Oče naš: Tolažnik in Zveličar. Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih. Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi ...

Oče naš

Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška: Oče naš: Tolažnik in Zveličar. Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih. Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi ...

Tadej Sadar

duhovnost

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Doživetja narave

VEČ ... |
Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

Blaž Lesnik

paleontologijafosilfotografijavodenjeraziskovanjeznanostnarava

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Za življenje

VEČ ... |
Zakonca Tavčar o postenju

Zakonca Tavčar sta premišljevala o tem, kaj je pravi post.

Zakonca Tavčar o postenju

Zakonca Tavčar sta premišljevala o tem, kaj je pravi post.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 28. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ... |
Od kateheze do novega muzikala Romane Kranjčan

V goste je prišla Romana Kranjčan, s katero smo se pogovarjali o njenem čisto novem muzikalu z naslovom Kako je mravljica postala huda. Oddajo pa smo zaključili s krajšo katehezo, ki bo vse sobote do velike noči postala naša reda spremljevalka, da se bomo dobro pripravili na največji krščanski praznik.

Od kateheze do novega muzikala Romane Kranjčan

V goste je prišla Romana Kranjčan, s katero smo se pogovarjali o njenem čisto novem muzikalu z naslovom Kako je mravljica postala huda. Oddajo pa smo zaključili s krajšo katehezo, ki bo vse sobote do velike noči postala naša reda spremljevalka, da se bomo dobro pripravili na največji krščanski praznik.

Maja Morela Čuk

otrocimladiglasbaduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ... |
Log-Dragomer, Zreče, Škofja Loka, Most na Soči, Mozirje

V Log – Dragomerju so položili temeljni kamen za novo enoto Doma upokojencev Vrhnika, ki bo do leta 2027 zagotovila 29 novih postelj za starejše. V Zrečah obeležujejo 820-letnico prve pisne omembe kraja z bogatim prazničnim programom, ki poudarja zgodovino in skupno identiteto. Na Gorenjskem medtem potekajo razprave o oblikovanju predalpske turistične regije in prihodnjem razvoju turizma. Na Mostu na Soči bodo kmalu začeli sanacijo telovadnice, poškodovane v požaru, v Mozirju pa po prenovi kulturnega doma znova oživljajo kino dejavnost. 

Log-Dragomer, Zreče, Škofja Loka, Most na Soči, Mozirje

V Log – Dragomerju so položili temeljni kamen za novo enoto Doma upokojencev Vrhnika, ki bo do leta 2027 zagotovila 29 novih postelj za starejše. V Zrečah obeležujejo 820-letnico prve pisne omembe kraja z bogatim prazničnim programom, ki poudarja zgodovino in skupno identiteto. Na Gorenjskem medtem potekajo razprave o oblikovanju predalpske turistične regije in prihodnjem razvoju turizma. Na Mostu na Soči bodo kmalu začeli sanacijo telovadnice, poškodovane v požaru, v Mozirju pa po prenovi kulturnega doma znova oživljajo kino dejavnost. 

Alen Salihović

politikadružbainfo