Sebastijan Valentan: Predsednica Državnega zbora bi poučevala Cerkev

Tako ostre in enostranske besede predsednice Državnega zbora so v neki odprti, demokratični družbi zaskrbljujoče

2. 6. 2022
Sebastijan Valentan: Predsednica Državnega zbora bi poučevala Cerkev

Tako ostre in enostranske besede predsednice Državnega zbora so v neki odprti, demokratični družbi zaskrbljujoče

Sebastijan Valentan

VEČ ...|2. 6. 2022
Sebastijan Valentan: Predsednica Državnega zbora bi poučevala Cerkev

Tako ostre in enostranske besede predsednice Državnega zbora so v neki odprti, demokratični družbi zaskrbljujoče

Sebastijan Valentan

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Alojz Snoj: Nam je mar za prihodnost domovine?

Letošnje volitve bodo ene najpomembnejših, najbolj usodnih v zgodovini naše mlade države. Se zavedamo resnosti tega trenutka, pomembnosti vsakega glasu? Ali pa nam ni mar za prihodnost naše domovine?

Alojz Snoj: Nam je mar za prihodnost domovine?

Letošnje volitve bodo ene najpomembnejših, najbolj usodnih v zgodovini naše mlade države. Se zavedamo resnosti tega trenutka, pomembnosti vsakega glasu? Ali pa nam ni mar za prihodnost naše domovine?

komentar

Komentar Družina

Alojz Snoj: Nam je mar za prihodnost domovine?

Letošnje volitve bodo ene najpomembnejših, najbolj usodnih v zgodovini naše mlade države. Se zavedamo resnosti tega trenutka, pomembnosti vsakega glasu? Ali pa nam ni mar za prihodnost naše domovine?

VEČ ...|12. 2. 2026
Alojz Snoj: Nam je mar za prihodnost domovine?

Letošnje volitve bodo ene najpomembnejših, najbolj usodnih v zgodovini naše mlade države. Se zavedamo resnosti tega trenutka, pomembnosti vsakega glasu? Ali pa nam ni mar za prihodnost naše domovine?

Alojz Snoj

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Tadeja Petrovčič Jerina: Kdo si pa ti?

Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo. 

Tadeja Petrovčič Jerina: Kdo si pa ti?

Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo. 

komentar

Komentar Družina

Tadeja Petrovčič Jerina: Kdo si pa ti?

Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo. 

VEČ ...|5. 2. 2026
Tadeja Petrovčič Jerina: Kdo si pa ti?

Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo. 

Tadeja Petrovčič Jerina

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega

Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.

s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega

Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.

komentar

Komentar Družina

s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega

Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.

VEČ ...|29. 1. 2026
s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega

Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.

s. Mojca Šimenc

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Andrej Saje: Potrjeni v veri in okrepljeni v upanju

V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.

Andrej Saje: Potrjeni v veri in okrepljeni v upanju

V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.

komentar

Komentar Družina

Andrej Saje: Potrjeni v veri in okrepljeni v upanju

V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.

VEČ ...|22. 1. 2026
Andrej Saje: Potrjeni v veri in okrepljeni v upanju

V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.

Andrej Saje

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
dr. Bogdan Dolenc: Ali je papež Leon XIV. človek edinosti?

Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.

dr. Bogdan Dolenc: Ali je papež Leon XIV. človek edinosti?

Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.

komentar

Komentar Družina

dr. Bogdan Dolenc: Ali je papež Leon XIV. človek edinosti?

Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.

VEČ ...|15. 1. 2026
dr. Bogdan Dolenc: Ali je papež Leon XIV. človek edinosti?

Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.

dr. Bogdan Dolenc

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Zdravko Jakop: Človek nosi uro

»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«

Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.

 

Zdravko Jakop: Človek nosi uro

»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«

Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.

 

komentarčasminljivost

Komentar Družina

Zdravko Jakop: Človek nosi uro

»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«

Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.

 

VEČ ...|8. 1. 2026
Zdravko Jakop: Človek nosi uro

»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«

Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.

 

Zdravko Jakop

komentarčasminljivost

Komentar Družina

VEČ ... |
Božena Kutnar: Sveto leto gre v Božji čas

Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.

Božena Kutnar: Sveto leto gre v Božji čas

Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.

komentar

Komentar Družina

Božena Kutnar: Sveto leto gre v Božji čas

Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.

VEČ ...|18. 12. 2025
Božena Kutnar: Sveto leto gre v Božji čas

Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.

Božena Kutnar

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Tone Rode: Kdaj smo najbolj človeški

Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.

Tone Rode: Kdaj smo najbolj človeški

Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.

komentar

Komentar Družina

Tone Rode: Kdaj smo najbolj človeški

Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.

VEČ ...|11. 12. 2025
Tone Rode: Kdaj smo najbolj človeški

Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.

Tone Rode

komentar

Komentar Družina

Komentar Družina

Komentar tednika Družina

Prebiramo komentarje in uvodnike katoliškega tednika Družina pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Tone Rode

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost

Duhovna misel

VEČ ... |
Pogum biti drugačen

Rimski uradnik je okoli leta 112 pisal cesarju v Rim in ga vpraševal kako postopati s kristjani: “Nekako enaki so kot mi, Rimljani, pa vendar popolnoma drugačni ...

Pogum biti drugačen

Rimski uradnik je okoli leta 112 pisal cesarju v Rim in ga vpraševal kako postopati s kristjani: “Nekako enaki so kot mi, Rimljani, pa vendar popolnoma drugačni ...

Tadej Sadar

duhovnost

Naš gost

VEČ ... |
Prešernov nagrajenec Saša Mächtig

Dan pred slovenskim kulturnim praznikom bo Naš gost letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo arhitekt, industrijski oblikovalec in profesor Saša Mächtig, avtor legendarnega rdečega kioska K67. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem življenju in delu, o družinski zgodovini pa tudi o preživljanju praznika kulture, ki je za nas Slovence poseben dan.

Prešernov nagrajenec Saša Mächtig

Dan pred slovenskim kulturnim praznikom bo Naš gost letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo arhitekt, industrijski oblikovalec in profesor Saša Mächtig, avtor legendarnega rdečega kioska K67. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem življenju in delu, o družinski zgodovini pa tudi o preživljanju praznika kulture, ki je za nas Slovence poseben dan.

Radio Ognjišče

spominživljenjeSaša Mächtig

Naš pogled

VEČ ... |
Zaupanje - podatki - volitve

Avtor razmišlja o zaupanju v času pred volitvami, potem ko ga je pritegnil politični oglas, ki prikazuje porast števila zdravnikov v javnem zdravstvu. Čeprav so podatki tehnično točni, opozarja, da so selektivni in ne odražajo resničnega stanja: pomanjkanja specialistov, preobremenjenosti družinskih zdravnikov, velikih čakalnih dob... Pred volitvami 22. marca avtor poudarja, da strukturne rešitve, kot je prenova zdravstva, zahtevajo dolgotrajno, nadstrankarsko sodelovanje – več kot en mandat.

Zaupanje - podatki - volitve

Avtor razmišlja o zaupanju v času pred volitvami, potem ko ga je pritegnil politični oglas, ki prikazuje porast števila zdravnikov v javnem zdravstvu. Čeprav so podatki tehnično točni, opozarja, da so selektivni in ne odražajo resničnega stanja: pomanjkanja specialistov, preobremenjenosti družinskih zdravnikov, velikih čakalnih dob... Pred volitvami 22. marca avtor poudarja, da strukturne rešitve, kot je prenova zdravstva, zahtevajo dolgotrajno, nadstrankarsko sodelovanje – več kot en mandat.

Blaž Lesnik

komentarzdravstvopolitika

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Vikanje in tikanje

V oddaji smo se odmaknili od pisanja in se posvetili govoru ter pogovoru. Tokrat nam je prof. dr. Hotimir Tivadar povedal nekaj več tudi o prednostih in pasteh vikanja ter tikanja.

Vikanje in tikanje

V oddaji smo se odmaknili od pisanja in se posvetili govoru ter pogovoru. Tokrat nam je prof. dr. Hotimir Tivadar povedal nekaj več tudi o prednostih in pasteh vikanja ter tikanja.

Marjan Bunič

jezikpravilavikanjegovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Radio Ognjišče Alen Salihović

politika

Radijski roman

VEČ ... |
Pot do Resnice, 27. del

Ana mrzlično išče stanovanje in ji bolj slabo uspeva. Razjezi se na Jezusa. Ji je uspelo? Ali je znova zapadla v obup?

Pot do Resnice, 27. del

Ana mrzlično išče stanovanje in ji bolj slabo uspeva. Razjezi se na Jezusa. Ji je uspelo? Ali je znova zapadla v obup?

Mateja Subotičanec

knjiga

Via positiva

VEČ ... |
Pust več kot zgolj zabava

Z dr. Jurijem Fikfakom, etnologom in slovenistom, z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, smo govorili o ozadju pustnega rajanja, ki je več kot zgolj čas zabave. »Pustne prakse se z urbanizacijo spreminjajo. Kar je bilo nekoč izraz podeželske solidarnosti, se danes seli v urbane festivale. Podeželsko in mestno se ne izključujeta, temveč prepletata: mesto potrebuje folklorni spektakel, vas pa urbano priznanje. Tako nastaja hibridna oblika sodobnosti, v kateri se tradicija in turizem medsebojno dopolnjujeta», je med drugim povedal sogovornik. 

Pust več kot zgolj zabava

Z dr. Jurijem Fikfakom, etnologom in slovenistom, z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, smo govorili o ozadju pustnega rajanja, ki je več kot zgolj čas zabave. »Pustne prakse se z urbanizacijo spreminjajo. Kar je bilo nekoč izraz podeželske solidarnosti, se danes seli v urbane festivale. Podeželsko in mestno se ne izključujeta, temveč prepletata: mesto potrebuje folklorni spektakel, vas pa urbano priznanje. Tako nastaja hibridna oblika sodobnosti, v kateri se tradicija in turizem medsebojno dopolnjujeta», je med drugim povedal sogovornik. 

Nataša Ličen

pogovortradicijazgodovinapreteklostkulturaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Alojz Rebula: Dnevniški zapisi (1948 – 1954)

Pri Slovenski Matici so izšli Dnevniški zapisi Alojza Rebule (1948 – 1954). Tanja Rebula, hčerka pisatelja Alojza Rebule, je ob spominjanju na očetovo 100. obletnico prepisala njegove dnevniške zapiske, ki so ena sama visoka pesem ljubezni do poznejše soproge Zore Tavčar in do slovenske besede. Spremni besedi knjigi sta napisala prof. dr. Edvard Kovač in pa akademik dr. Milček Komelj.

Alojz Rebula: Dnevniški zapisi (1948 – 1954)

Pri Slovenski Matici so izšli Dnevniški zapisi Alojza Rebule (1948 – 1954). Tanja Rebula, hčerka pisatelja Alojza Rebule, je ob spominjanju na očetovo 100. obletnico prepisala njegove dnevniške zapiske, ki so ena sama visoka pesem ljubezni do poznejše soproge Zore Tavčar in do slovenske besede. Spremni besedi knjigi sta napisala prof. dr. Edvard Kovač in pa akademik dr. Milček Komelj.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaAlojz RebulaDnevniški zapisi (1948 – 1954)Milček KomeljEdvard KovačSlovenska Matica

Komentar Družina

VEČ ... |
Alojz Snoj: Nam je mar za prihodnost domovine?

Letošnje volitve bodo ene najpomembnejših, najbolj usodnih v zgodovini naše mlade države. Se zavedamo resnosti tega trenutka, pomembnosti vsakega glasu? Ali pa nam ni mar za prihodnost naše domovine?

Alojz Snoj: Nam je mar za prihodnost domovine?

Letošnje volitve bodo ene najpomembnejših, najbolj usodnih v zgodovini naše mlade države. Se zavedamo resnosti tega trenutka, pomembnosti vsakega glasu? Ali pa nam ni mar za prihodnost naše domovine?

Alojz Snoj

komentar