Gregor Luštrek, župnik župnijeTrata – Gorenja vas ter soupravitelj župnij Stara in Nova Oselicater Leskovica nas je med drugim takole spodbudil: Marijase je veselila v duši in njena duša je poveličevala Gospoda. To jeveselje, ki je dano ne glede na okoliščine. To veselje naspovzdigne nad omejeno stvarnost, nad dobrine tega sveta.
Gregor Luštrek, župnik župnijeTrata – Gorenja vas ter soupravitelj župnij Stara in Nova Oselicater Leskovica nas je med drugim takole spodbudil: Marijase je veselila v duši in njena duša je poveličevala Gospoda. To jeveselje, ki je dano ne glede na okoliščine. To veselje naspovzdigne nad omejeno stvarnost, nad dobrine tega sveta.
Ostanimo povezani
Letos mi je blizu božični prizor bega v Egipt. Sveta družina je odšla v begunstvo, v izolacijo, nekakšno karanteno v Egipt, da sta Jožef in Marija zavarovala Jezusovo življenje. Čas prve božične skrivnosti je prav v tem dogodku podoben današnjim razmeram. Skrb za ohranitev življenja! Ves čas sta bila v službi življenja!
Ostanimo povezani
Letos mi je blizu božični prizor bega v Egipt. Sveta družina je odšla v begunstvo, v izolacijo, nekakšno karanteno v Egipt, da sta Jožef in Marija zavarovala Jezusovo življenje. Čas prve božične skrivnosti je prav v tem dogodku podoben današnjim razmeram. Skrb za ohranitev življenja! Ves čas sta bila v službi življenja!
Ostanimo povezani
Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.
Ostanimo povezani
Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.
Ostanimo povezani
Dekan dekanije Celje, župnik na Teharjah, v nagovoru pravi takole: Ko je srce polno novega spoznanja in preplašeno nad prihajajočim,potrebuje bližino; nekoga, ki prisluhne, nekoga, ki ima izkustvo.Človeka, ki razume skrivnost. Tudi Marija stori tako: po angelovemoznanjenju se odpravi k teti Elizabeti.
Ostanimo povezani
Ostanimo povezani
Župnik v Ljubnem, na Ovsišah in v Kropi Jože Tomšič, se je v svojem nagovoru spomnil dogodka iz enega od domovstarejših na Gorenjskem, kjer je bil v teh kritičnih tednihprostovoljec. Vedno nekaj daš in dobiš štirikratno nazaj ...
Ostanimo povezani
Župnik v Ljubnem, na Ovsišah in v Kropi Jože Tomšič, se je v svojem nagovoru spomnil dogodka iz enega od domovstarejših na Gorenjskem, kjer je bil v teh kritičnih tednihprostovoljec. Vedno nekaj daš in dobiš štirikratno nazaj ...
Ostanimo povezani
V središču adventnega dogajanja smo, že v pravem »brbotanju«, kakršno je brbotanje vode tik preden zavre. A smo še na poti. Adventni evangeljski prizori nas intenzivno usmerjajo in opogumljajo. Na primer prvi adventni dogodek - tisti z Zaharijem, ki v templju zažiga kadilo. Dogodek se zdi prava predpodoba današnje situacije – koronakrize, ki ji kar ni videti konca.
Ostanimo povezani
Ostanimo povezani
Anton Fras, župnik v župniji Sveta Ana v Slovenskih goricah in naddekan slovenjegoriške naddekanije, si je za izhodišče nagovora v rubriki »Ostanímo povezano občestvo« zastavil vprašanje: Kako v vseh teh peripetijah, ki jih zdaj dnevno doživljamo, dati božiču pravi duhovni pomen, da bo poglobitev našega osebnega in družinskega duhovnega življenja?
Ostanimo povezani
Anton Fras, župnik v župniji Sveta Ana v Slovenskih goricah in naddekan slovenjegoriške naddekanije, si je za izhodišče nagovora v rubriki »Ostanímo povezano občestvo« zastavil vprašanje: Kako v vseh teh peripetijah, ki jih zdaj dnevno doživljamo, dati božiču pravi duhovni pomen, da bo poglobitev našega osebnega in družinskega duhovnega življenja?
Ostanimo povezani
Pred leti je, takrat študentka Andreja, pol leta preživela med Inuiti. Po vrnitvi je našim mladincem predstavila svoja doživetja v krajih, kjer se zemlja nikoli ne ogreje toliko, da bi moglo vzkliti kaj zelenega. Nekaj časa je pomagala v tamkajšnji šoli in ko je otrokom začela razlagati božično zgodbo, je imela že velike težave razložiti zgodbo o pastirjih in njihovih ovcah. Nekako jo je poskušala razložiti s tjulnji …
Ostanimo povezani
Pred leti je, takrat študentka Andreja, pol leta preživela med Inuiti. Po vrnitvi je našim mladincem predstavila svoja doživetja v krajih, kjer se zemlja nikoli ne ogreje toliko, da bi moglo vzkliti kaj zelenega. Nekaj časa je pomagala v tamkajšnji šoli in ko je otrokom začela razlagati božično zgodbo, je imela že velike težave razložiti zgodbo o pastirjih in njihovih ovcah. Nekako jo je poskušala razložiti s tjulnji …

Za življenje
Na god svetega Miklavža smo se dotaknili ene najlepših in hkrati najtežjih resnic družinskega življenja: brezpogojnega darovanja. Miklavž nas vsako leto spominja na dar, ki ni kupčija in ne pričakuje povračila. A kako takšno darovanje živeti doma – v odnosih, kjer so ranjenosti, pričakovanja in neizrečene potrebe največje? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko posredujete na: za.zivljenje@ognjisce.si
Spoznanje več, predsodek manj
Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru.
Doživetja narave
Pred mikrofonom smo gostili astrofotografa Boštjana Mesariča. Njegova slika aktualnega kometa Lemmon je bila izbrana za razstavo na sedmi letni konferenci o astronomiji, ki jo organizirajo astronomska društva iz vzhodnega dela Kitajske, enega najgosteje naseljenih in gospodarsko razvitih območij države. Konferenca združuje ljubitelje astronomije, strokovnjake in proizvajalce opreme za opazovanje zvezd, z namenom opazovanja nočnega neba. Pogovarjali smo se o astrofotografski poti našega gosta in opozorili na prihajajoči zimski meteorski roj Geminidi.
Slovencem po svetu in domovini
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil nov nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Upoštevana bodo dela, ki so bila uspešno zagovarjana v tem letu, od 1. januarja do 31. decembra, napisana v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo ocenjevala naloge z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost v smislu preučevanja oblik ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljše tri s posameznega področja bodo prejele denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Urad bo naloge sprejemal do vključno 20. februarja 2026, rezultati natečaja bodo znani najkasneje do konca septembra 2026.
Sol in luč
Izbrali smo še dve zgodbi Karla Gržana, ki jih je pred desetletjem kot podlistke pisal za revijo Ognjišče. Slišali bomo razmišljanje o moči molitve in o svetlobi, pa ne o tisti, ki jo izžareva na tisoče migetajočih lučk, od katerih si utrujen že po nekaj minutah, ampak o tisti pravi svetlobi. Zgodbe so zbrane v knjižici z naslovom Od senc k svetlobi, izšla pa je pri založbi Ognjišče.
Adventna spodbuda
Misijonarka s. Jožica Sterle piše o moči zaupanja v Marijo. O ukrajinskih sestricah, ki so si, polne zaupanja, nadele čudodelno svetinjo Brezmadežne.
Zgodbe za otroke
Dragi otroci, starši in vsi ljubitelji lepih zgodb! Kakšno moč ima lahko majhna kamela? Majhno ali veliko? Prisluhnite današnji zgodbi o najmanjši kameli.
Slovencem po svetu in domovini
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil nov nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Upoštevana bodo dela, ki so bila uspešno zagovarjana v tem letu, od 1. januarja do 31. decembra, napisana v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo ocenjevala naloge z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost v smislu preučevanja oblik ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljše tri s posameznega področja bodo prejele denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Urad bo naloge sprejemal do vključno 20. februarja 2026, rezultati natečaja bodo znani najkasneje do konca septembra 2026.
Spoznanje več, predsodek manj
Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru.
Kulturni utrinki
Založba Družina je izdala pesmarico Spev srca, cerkvene pesmi za mladinski zbor z orglami, ki jih je že sredi pedesetih let 20. stoletja zbral in priredil Lojze Mav. Pesmarico sta uredila Marija Gruškovnjak in Miha Zupanc Kovač. Slednji nam je prepotrebno pesmarico, ki smo jo čakali vrsto let predstavil v pogovoru.
Komentar Zanima.me
Avtor opozarja, da pred volitvami odločamo med vitko državo (manjša vloga države, nižji davki, privatizacija, deregulacija) in obilno socialno državo (široka javna mreža in višji davki), pri čemer se Slovenci zgodovinsko nagibajo k močni socialni državi. Barle izpostavi, da vitka država prinaša večjo učinkovitost in privlačnost za tuje vlagatelje, a zmanjšuje socialno varnost; doslej so bili izvedeni le delni ukrepi, predvsem debirokratizacija in digitalizacija javne uprave v letih 2020–2022, medtem ko so davčne razbremenitve in prodaje državnih deležev odložene. Avtor na koncu bralca vabi, naj pred volitvami preveri svoje stališče (tudi z uporabo umetne inteligence) in izbere program stranke, ki mu najbolj ustreza.