Is podcast
Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.
Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.
Ravnatelj glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Daniel Eyer, nas je povabil na večerni koncert učiteljev, ki tu poučujejo. Koncert je bilj (15.5.) ob 18.h v zavodski cerkvi in v dvorani Matije Tomca.
Ravnatelj glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Daniel Eyer, nas je povabil na večerni koncert učiteljev, ki tu poučujejo. Koncert je bilj (15.5.) ob 18.h v zavodski cerkvi in v dvorani Matije Tomca.
Simfonični orkester Cantabile in 100-članski univerzitetni zbor DerChor iz Švice vabita na dva koncerta, poimenovana V NOČI. Prvi bo v soboto 18. maja v dvorani slovenske Filharmonije v Ljubljani, ponovitev pa v nedeljo 19. maja v športni dvorani Logatec. Obakrat ob 20.uri.
Simfonični orkester Cantabile in 100-članski univerzitetni zbor DerChor iz Švice vabita na dva koncerta, poimenovana V NOČI. Prvi bo v soboto 18. maja v dvorani slovenske Filharmonije v Ljubljani, ponovitev pa v nedeljo 19. maja v športni dvorani Logatec. Obakrat ob 20.uri.
V torek, 14. maja bo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani celodnevni posvet z naslovom Nace Šumi: ob stoletnici rojstva. Slovenska Matica pa vabi na dve predavanji: prof. dr. Maruše Bradač z naslovom James Webbov vesoljski teleskop in prve galaksije (14.5.) in pa o jezikovnih temah: dr. Herta Maurer-Lausegger Ziljsko narečje s filmsko dokumentacijo blaškega govora v občini Štefan na Zilji na avstrijskem Koroškem ter dr. Rada Cossutta z naslovom Slovenski govori Tromeje: dialektološki dokumentarec Rateče, nekoč in danes (15.5.).
V torek, 14. maja bo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani celodnevni posvet z naslovom Nace Šumi: ob stoletnici rojstva. Slovenska Matica pa vabi na dve predavanji: prof. dr. Maruše Bradač z naslovom James Webbov vesoljski teleskop in prve galaksije (14.5.) in pa o jezikovnih temah: dr. Herta Maurer-Lausegger Ziljsko narečje s filmsko dokumentacijo blaškega govora v občini Štefan na Zilji na avstrijskem Koroškem ter dr. Rada Cossutta z naslovom Slovenski govori Tromeje: dialektološki dokumentarec Rateče, nekoč in danes (15.5.).
23. maja bo 75. rojstni dan slavil najplodovitejši slovenski pisatelj publicist, besedilopisec, slavist in etnolog Ivan Sivec. Ob njegovem prihajajočem jubileju smo ga povabili na klepet tudi na naš radio, še posebej zato, ker je ob jubileju izdal tudi knjigo z naslovom Naplavina davnega spomina. To je zgodovina njegovega rodu zapisana v desetih obsežnih poglavjih, vsakega pa pripoveduje eden od njegovih prednikov.
23. maja bo 75. rojstni dan slavil najplodovitejši slovenski pisatelj publicist, besedilopisec, slavist in etnolog Ivan Sivec. Ob njegovem prihajajočem jubileju smo ga povabili na klepet tudi na naš radio, še posebej zato, ker je ob jubileju izdal tudi knjigo z naslovom Naplavina davnega spomina. To je zgodovina njegovega rodu zapisana v desetih obsežnih poglavjih, vsakega pa pripoveduje eden od njegovih prednikov.
V teh dneh se bodo začele dejavnosti pri čezmejnem projektu Po poteh glažutarjev na Goriškem. V 82. letu starosti je umrla lutkovna ustvarjalka ter dolgoletna sodelavka in članica ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana Lucija Drolc Uršič.
V teh dneh se bodo začele dejavnosti pri čezmejnem projektu Po poteh glažutarjev na Goriškem. V 82. letu starosti je umrla lutkovna ustvarjalka ter dolgoletna sodelavka in članica ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana Lucija Drolc Uršič.
Odprtje razstave risb akademskega kiparja MIRSADA BEGIĆA z naslovom: KRIŽANI V PIRANSKIH CERKVAH bo (9.5.) v cerkvi Svete Trojice na Vrhniki. Pogovor o romanu Marija Čuka Fojba bo v ponedeljek, 13. maja na Slovenski matici v Ljubljani. V Novi Gorici prenova Trga Evropa, ki bo osrednjega prizorišča Evropske prestolnice kulture 2025. Drugi mednarodni festival Baletne noči bo sredi junija v Cankarjevem domu posvečen Vaclavu Nižinskem.
Odprtje razstave risb akademskega kiparja MIRSADA BEGIĆA z naslovom: KRIŽANI V PIRANSKIH CERKVAH bo (9.5.) v cerkvi Svete Trojice na Vrhniki. Pogovor o romanu Marija Čuka Fojba bo v ponedeljek, 13. maja na Slovenski matici v Ljubljani. V Novi Gorici prenova Trga Evropa, ki bo osrednjega prizorišča Evropske prestolnice kulture 2025. Drugi mednarodni festival Baletne noči bo sredi junija v Cankarjevem domu posvečen Vaclavu Nižinskem.
Direktor Parka vojaške zgodovine Pivka nam je predstavil dogodek s pogovornim omizjem ki bo v sredo 8. maja ob 13.h. Zaznamoval bo njihovo 20 letnico, simbolično pa so ga poimenovali po Izaijevi prerokbi: Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe.
Direktor Parka vojaške zgodovine Pivka nam je predstavil dogodek s pogovornim omizjem ki bo v sredo 8. maja ob 13.h. Zaznamoval bo njihovo 20 letnico, simbolično pa so ga poimenovali po Izaijevi prerokbi: Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe.
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika.
Mag. Jože Mohar je opozoril na zakonitosti setve soje in sirka, kot rešitvi za zahteve kolobarja. Sicer pa tudi o prodaji Panvite in Celjskih mesnin in 35-letnici 1. tabora SKZ.
Z nami je bila Lojzka Krevs, upokojena učiteljica iz Mirne Peči, spoznali smo njeno življenje in delo: knjigo iz zbirke Glasovi - Od koška do koša. Knjigo je likovno opremila Marjetka Saje.
Andrej Majcen je moral po šestnajstih letih zapustiti Šolo modrosti , saj so komunisti izgnali vse tujce. Odpotoval je v Hongkong.
Tokrat lahko poslušate, kako Rahaba in Mirjam skrbita za ranjenega judovskega voditelj Salmóna. Roman prebiramo iz knjige Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina.
Ljubljana moja – Majda Sepe in Meri Avsenak, Una chittara cento illusioni – Mino Reitano, Youve Got Your Troubles - The Fortunes, Ko boš prišla jemat slovo mladost – Sestre Potočnik, Tam kam chodi vitr spat – Karel Gott, All of you - Diana Ross & Julio Iglesias, Vzameš me v roke - Elda Viler, Ne daj se Ines - Arsen Dedić, Solid – Ashford & Simpson, Berač - Ivek Baranja, Mediterraneenne - Herve Vilard, Ko zvonovi zapojo – Andrej Šifrer, Healing Hands – Elton John ...
Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc s Socialne akademije sta na osnovi dobljenih podatkov raziskave o razumevanju vloge civilne družbe in nevladnih organizacij, ki dobivajo negativni prizvok, opisala ozadje takšnega mišljenja. Zdi se, da imamo katoličani s tem pojmom kar nekaj »težav«. Pa je to smiselno? Ali ni civilna družba osnovna prvina demokracije? Od kod strahovi, predsodki, tudi zatiskanje oči pred dejstvom, da smo za sedanje razmere soodgovorni, in kakšne so možne rešitve?, so nekatera izhodišča družbeno odgovornega premisleka.