Is podcast
Sestra Nikolina je povedala tudi nekaj kratkih nasvetov za kuharice, ki pripravljajo segedin. Meso naj bo dobro prepraženo na čebuli, prijetno mora biti začinjeno - dodamo sesekljan česen, narezano papriko in nato ga dušimo - lahko tudi s krompirjevo vodo. Pokrito ga dušimo, da se zmehča. Zelje naj naj ne bo prekislo, sicer ga še enkrat operemo. Prav tako predolgo zelje narežemo. Skupaj kuhamo30-45 minut. Po želji lahko dodamo malo paradižnikove mezge.
Sestra Nikolina je povedala tudi nekaj kratkih nasvetov za kuharice, ki pripravljajo segedin. Meso naj bo dobro prepraženo na čebuli, prijetno mora biti začinjeno - dodamo sesekljan česen, narezano papriko in nato ga dušimo - lahko tudi s krompirjevo vodo. Pokrito ga dušimo, da se zmehča. Zelje naj naj ne bo prekislo, sicer ga še enkrat operemo. Prav tako predolgo zelje narežemo. Skupaj kuhamo30-45 minut. Po želji lahko dodamo malo paradižnikove mezge.
Sestra Nikolina je povedala tudi nekaj kratkih nasvetov za kuharice, ki pripravljajo segedin. Meso naj bo dobro prepraženo na čebuli, prijetno mora biti začinjeno - dodamo sesekljan česen, narezano papriko in nato ga dušimo - lahko tudi s krompirjevo vodo. Pokrito ga dušimo, da se zmehča. Zelje naj naj ne bo prekislo, sicer ga še enkrat operemo. Prav tako predolgo zelje narežemo. Skupaj kuhamo30-45 minut. Po želji lahko dodamo malo paradižnikove mezge.
Poslušalka bi rada pripravila kruhove štruklje. Sestra Nikolina pravi, da je to najbrž štruca iz kruha, ki se pripravi podobo, kot kruhovi cmoki, le da se skuha skupaj. Kruh narežemo na majhne kose, dodamo praženo čebulo, narezan drobnjak, ostro moko, jajčno mleko, po želji še kakšna žlica kisle smetane. Previdno premešamo, poravnano in s pokrovko pokrijemo, da se ovlaži. Nato naložimo na ovlaženo servieto in skuhamo v vodi ali nad soparo. Skuhajo se v 20-25 minutah, odvisno od debeline. Lahko jih zabelimo z drobtinami na maslu, sladke lahko potresemo s cimetom ...
Poslušalka bi rada pripravila kruhove štruklje. Sestra Nikolina pravi, da je to najbrž štruca iz kruha, ki se pripravi podobo, kot kruhovi cmoki, le da se skuha skupaj. Kruh narežemo na majhne kose, dodamo praženo čebulo, narezan drobnjak, ostro moko, jajčno mleko, po želji še kakšna žlica kisle smetane. Previdno premešamo, poravnano in s pokrovko pokrijemo, da se ovlaži. Nato naložimo na ovlaženo servieto in skuhamo v vodi ali nad soparo. Skuhajo se v 20-25 minutah, odvisno od debeline. Lahko jih zabelimo z drobtinami na maslu, sladke lahko potresemo s cimetom ...
Če so že očiščeni, lahko iz njih pripravi marmelado, je najprej svetovala sestra Nikolina. Lahko pa ji naloži v skodelice in prelije s kuhanim pudingom, po vrhu lahko da še kompot ali malinovec. V poletnem času lahko pripravi neke vrste domači sladoled.
Če so že očiščeni, lahko iz njih pripravi marmelado, je najprej svetovala sestra Nikolina. Lahko pa ji naloži v skodelice in prelije s kuhanim pudingom, po vrhu lahko da še kompot ali malinovec. V poletnem času lahko pripravi neke vrste domači sladoled.
Zakaj ji šamrole razpokajo, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj testo ohlapno zavija, naj ga nič ne nateza. Ovija naj poševno in pazi, da naslednja plast pokrije prejšnjo.
Zakaj ji šamrole razpokajo, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj testo ohlapno zavija, naj ga nič ne nateza. Ovija naj poševno in pazi, da naslednja plast pokrije prejšnjo.
Poslušalko je zanimalo, ali obstaja kakšna hrana, ki bi jo užili potem, ko zaužijemo neko jed polno česna, torej da bi nevtralizirali ta vonj po česnu. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj pogrize malo kruhove skorje ali pa nekaj vejic svežega peteršilja, dobro bi lahko del tudi požirek mleka ...
Poslušalko je zanimalo, ali obstaja kakšna hrana, ki bi jo užili potem, ko zaužijemo neko jed polno česna, torej da bi nevtralizirali ta vonj po česnu. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj pogrize malo kruhove skorje ali pa nekaj vejic svežega peteršilja, dobro bi lahko del tudi požirek mleka ...
Poslušalka je že večkrat spekla koruzni kruh po receptu iz knjige sestre Nikolina, a je ta postal bolj nizek in jo je zato zanimalo, koliko naj da koruzne moke, če je celotna količina moke 1 kg. Sestra Nikolina pravi, da je lahko razmerje pol-pol, se pravi pol kilograma koruzne moke in pol kilograma ostale moke, ki je pa bodisi pšenična ali pirina ali krušna. Dobro je, da se koruzno moko popari, lepše se bo pripravil, lepše se bo vezal in aroma bo boljša. Kruh bo višji, če bo več pšenične moke, ker vsebuje več glutena. Razmerje med moko lahko sama prilagodi, tako da lahko da le 30 dag koruzne moke in 70 dag druge moke.
Poslušalka je že večkrat spekla koruzni kruh po receptu iz knjige sestre Nikolina, a je ta postal bolj nizek in jo je zato zanimalo, koliko naj da koruzne moke, če je celotna količina moke 1 kg. Sestra Nikolina pravi, da je lahko razmerje pol-pol, se pravi pol kilograma koruzne moke in pol kilograma ostale moke, ki je pa bodisi pšenična ali pirina ali krušna. Dobro je, da se koruzno moko popari, lepše se bo pripravil, lepše se bo vezal in aroma bo boljša. Kruh bo višji, če bo več pšenične moke, ker vsebuje več glutena. Razmerje med moko lahko sama prilagodi, tako da lahko da le 30 dag koruzne moke in 70 dag druge moke.
Poslušalko je zanimalo, ali lahko shrani ocvirke v plastični posodi. Sestra Nikolina ji je pritrdila in dodala, naj jih ima na hladnem, še najboljše je v zamrzovalni skrinji. Pazi naj tudi, da bo v posodi čim manj zraka (da ga iztisne) in tako – na hladnem in temnem – lahko počakajo tudi nekaj mesecev.
Poslušalko je zanimalo, ali lahko shrani ocvirke v plastični posodi. Sestra Nikolina ji je pritrdila in dodala, naj jih ima na hladnem, še najboljše je v zamrzovalni skrinji. Pazi naj tudi, da bo v posodi čim manj zraka (da ga iztisne) in tako – na hladnem in temnem – lahko počakajo tudi nekaj mesecev.
Poslušalko je zanimalo, s čim lahko nadomesti smetano pri pripravi orehovega nadeva za ajdove štruklje, njen mož namreč ne sme uživati mleka in mlečnih izdelkov. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj za zgostitev in navlažitev nadeva mletim orehom da kakšno žlico marmelade, lahko tudi žlico medu ali v vodi kuhan sladkor ... pa naj ne pozabi na jajce. Lahko pa samo potrese sesekljane orehe in doda še kakšno rozino, po okusu potrese s piškotnimi drobtinami ... Poslušalka je svetovala, naj namesto smetane v nadev da sneg iz beljakov, druga poslušalka pa je svetovala mleko brez laktoze
Poslušalko je zanimalo, s čim lahko nadomesti smetano pri pripravi orehovega nadeva za ajdove štruklje, njen mož namreč ne sme uživati mleka in mlečnih izdelkov. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj za zgostitev in navlažitev nadeva mletim orehom da kakšno žlico marmelade, lahko tudi žlico medu ali v vodi kuhan sladkor ... pa naj ne pozabi na jajce. Lahko pa samo potrese sesekljane orehe in doda še kakšno rozino, po okusu potrese s piškotnimi drobtinami ... Poslušalka je svetovala, naj namesto smetane v nadev da sneg iz beljakov, druga poslušalka pa je svetovala mleko brez laktoze
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Z nami je bila Nada Zupančič Bajželj, ki je zakonska in družinska terapevtka. Tokrat o puberteti in težavah tega obdobja.
Pred odprtjem evropske prestolnice kulture smo v Doživetjih narave predstavili povsem novo pot, ki odseva zgodovino, korenine, rane in ponovni razcvet območja med Oglejem in Sveto Goro: Goriški camino. Dolg je 82 km in razdeljen na štiri etape. Ideja o njem je zorela že dlje časa iz potrebe povezati obe starodavni in romarski svetišči. Vodja projekta na slovenski strani Nace Novak je spregovoril o vsem, kar mora romar vedeti, preden prime za popotno palico, pa tudi o snovanju idej za naprej.
Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice.
Poleg pregleda najbolj aktualnih novic s kmetijskega področja, smo v nedeljski kmetijski oddaji slišali povzetek predavanja dr. Rafaela Mihaliča o zeleni elektriki za vsako ceno in pa svarilo Tevža Tavčarja o medijski razsežnosti ukrepov zelene politike, ki se je zajedla v skupno kmetijsko politiko in jo s pridom, na škodo kmetijstva, izkoriščajo nevladniki.
Precej gotovo se mi zdi, da ste o nacionalnem dnevu objemanja že slišali. Na današnji dan, 21. januarja, se odvija v Združenih državah, vse od leta 1986. Pobuda je vredna posnemanja, ker je simpatična, vsaj za večino ljudi. Z izjemo morda peščice posameznikov, ki drugih, posebej še neznancev, v svoj osebni prostor ne spustijo zlahka. In tudi to je treba spoštovati ...
Tako je svoje tokratno razmišljanja začela Nataša Ličen. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Sonja Gaberšček - Andrej, Caterina Valente - Bongo Cha Cha Cha, Teach-In - Ding-a-dong, Jožica Svete – Ko se utrne zvezda, Vice Vukov – Zvona moga grada, Dionne Warwick - Ill Never Fall in Love Again, Nino Robić- Ne bom zaljubil se nikdar, Katja Ebstein - Wunder Gibt Es Immer Wieder, Supertramp - It s Raining Again, Marjan Smode - Zapoj ljudem, Cest moi - C. Jérôme, Everything I Own - Boy George ...
V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je nedavno ustanovila gospodarsko združenje Rast. Kot je za STA povedala predsednica zveze Barbara Antolić Vupora, so se za ta korak odločili, ker hočejo pomagati pripadnikom slovenske skupnosti na Hrvaškem na podoben način, kot to počnejo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V manjšinskem življenju so poleg kulturnih društev tudi šole, vrtci, knjižnice in športne organizacije pa tudi gospodarske ustanove. V slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem je po navedbah Barbare Antolić Vupora dejavna manj kot tretjina rojakov, v glavnem so to starejši. Z novim združenjem želi zveza pristopiti tudi do tistih, ki trenutno niso dejavni, so pa zelo veliki potencial za pomoč in razvoj manjšine. Na Hrvaškem poleg novega združenja Rast, ki ima sedež v Varaždinu, deluje tudi SLO CRO Poslovni klub, ki se je pred časom preimenoval v Slovensko-hrvaško gospodarsko zbornico.