Is podcast
Večerni klepet je nas je preko Indije odnesel v Slovenijo, Nemčijo in končno Švico. Henry je omenil, da je študiral skupaj s Saju (sadžu) Georgem, mojstrom klasičnega indijskega plesa, ki je v Evropi vzbudil precej zanimanja. Slovencev ni ravno navdušil, sem pripomnil. Pogled na napol nagega duhovnika, z ličili na obrazu in odetega v živopisana oblačila, je nekatere gledalce namesto v teološke višine popeljal v brezna nespodobnosti. To je bilo pred desetletji, danes se ga v Sloveniji nihče več ne spomni …
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Večerni klepet je nas je preko Indije odnesel v Slovenijo, Nemčijo in končno Švico. Henry je omenil, da je študiral skupaj s Saju (sadžu) Georgem, mojstrom klasičnega indijskega plesa, ki je v Evropi vzbudil precej zanimanja. Slovencev ni ravno navdušil, sem pripomnil. Pogled na napol nagega duhovnika, z ličili na obrazu in odetega v živopisana oblačila, je nekatere gledalce namesto v teološke višine popeljal v brezna nespodobnosti. To je bilo pred desetletji, danes se ga v Sloveniji nihče več ne spomni …
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Večerni klepet je nas je preko Indije odnesel v Slovenijo, Nemčijo in končno Švico. Henry je omenil, da je študiral skupaj s Saju (sadžu) Georgem, mojstrom klasičnega indijskega plesa, ki je v Evropi vzbudil precej zanimanja. Slovencev ni ravno navdušil, sem pripomnil. Pogled na napol nagega duhovnika, z ličili na obrazu in odetega v živopisana oblačila, je nekatere gledalce namesto v teološke višine popeljal v brezna nespodobnosti. To je bilo pred desetletji, danes se ga v Sloveniji nihče več ne spomni …
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
… Nadeli smo si masko vsesprejemanja, da bi s tem pridobili – svobodo?! In smo se zaradi te čudne maškarade znašli v kaosu vrednot, v katerem nihče ne ve, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne, kdo je, kaj bi moral biti, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj je svoboda in kje so naše meje …
… Nadeli smo si masko vsesprejemanja, da bi s tem pridobili – svobodo?! In smo se zaradi te čudne maškarade znašli v kaosu vrednot, v katerem nihče ne ve, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne, kdo je, kaj bi moral biti, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj je svoboda in kje so naše meje …
Najbrž se je marsikdo spraševal, kako je mogoče, da so na zaslišanju v evropskem parlamentu člani Evropske ljudske stranke Marti Kos dali zeleno luč za komisarko. Morda je kdo vzkliknil: »Kako je mogoče, da so člani stranke, katere predstavniki so bili očetje evropske skupnosti, tako glasovali?«
Najbrž se je marsikdo spraševal, kako je mogoče, da so na zaslišanju v evropskem parlamentu člani Evropske ljudske stranke Marti Kos dali zeleno luč za komisarko. Morda je kdo vzkliknil: »Kako je mogoče, da so člani stranke, katere predstavniki so bili očetje evropske skupnosti, tako glasovali?«
Kot je prerok Ezekijel videl čudovito reko, ki je izvirala izpod templja ali kot je sveti Janez v knjigi Razodetja videl kristalno čisto reko vode, ki daje življenje, tako smo bili te dni priče bistrim rekam, ki izvirajo iz osrčja naše domače slovenske Cerkve! Tri reke pojijo puščave naših krajev in ljudi – Karitas, Radio Ognjišče , naše molitve in blagoslovi.
Kot je prerok Ezekijel videl čudovito reko, ki je izvirala izpod templja ali kot je sveti Janez v knjigi Razodetja videl kristalno čisto reko vode, ki daje življenje, tako smo bili te dni priče bistrim rekam, ki izvirajo iz osrčja naše domače slovenske Cerkve! Tri reke pojijo puščave naših krajev in ljudi – Karitas, Radio Ognjišče , naše molitve in blagoslovi.
V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.
Zadnja številka glasila naših rojakov v Argentini Svobodna Slovenija med drugim napoveduje srečanja in koncerte v pripravi na božični praznik. Prvi koncert je bil preteklo nedeljo v San Martinu. Pripravili so ga tamkajšnji slovenski zbor, vokalna skupina Mučačas in otroški zbor Zvončki. Poimenovali so ga Zbudi se, Betlehem! Nocoj bo božični koncert Mešanega pevskega zbora San Justo z gosti, jutri bo božični koncert prav v Našem domu San Justo in sicer pod okriljem Balantičeve šole, v nedeljo pa bo v Ramos Mejiji koncert zbora Ex Corde in solistov ter učencev Slomškove šole. V cerkvi Marije Pomagaj v središču Buenos Airesa pa bo to nedeljo potekala adventna duhovna obnova. Vodil jo bo prof. dr. Ivan Štuhec, direktor zavoda Antona Martina Slomška iz Maribora.
Na predvečer 3. adventne nedelje je bil z nami aktivni član Društva jasličarjev Slovenije, sicer oče, pisec, mizar in še kaj Drago Kozinc iz Radeč. Z njim se bomo pogovarjali med drugim tudi o jaslicah, ki so od leta 2021 vpisane v register nesnovne kulturne dediščine pri UNECSU. Duhovno ga je sicer oblikovalo gibanje Pot, ki ga je ustanovil duhovnik Vinko Kobal. Poleg postavljanja jaslic v domači župniji Drago Kozinc skrbi tudi za postavitve jaslic na osrednjih slovenskih »razstavah« Društva jasličarjev in že dvajset let tudi v Jurkloštru, kjer so letošnjo jaslično razstavo odprli 8. decembra.
»Bodimo radi takšni, kakršni smo.« je drobec iz nove knjige Petra Milloniga, ki je tudi svojo tretjo zbirko naslovil Zasidran v veri. V kratkih razmišljanjih avtor izlušči jedro, zato so tudi jasna in odprta. V oddaji Sol in luč smo prisluhnili štirim temam. O osamljenosti, o miru, o dobrih ljudeh in o tem, da smo kar smo.
Leto, ki se izteka je bilo zelo pestro. Stavka zdravnikov še kar traja, politično ozračje je razgreto, prav tako smo pričam številnim vojnim žariščnem po svetu. O tem smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« spregovorili z zdravnico in mestno svetnico dr. Tino Bregant in duhovnikom Milanom Knepom.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V drugi oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkom: Alojz Rebula kot pedagog in mentor, ki ga je pripravil Tomaž Simčič, Sejati iz sejalskega imperativa Erike Jazbar in Spominom Marija Mavra o Alojzu Rebuli, ki jih je prebrala njegova vnukinja Mojca Petaros.
Tudi tokrat smo se zadržali pri novem albumu skupine Svetnik - Upaj. V studiu smo pretekli teden gostili pevca in večinskega avtorja skupine Tadeja Vindiša, ki je z nami delil nekaj misli o novi glasbi, dinamiki ustvarjanja, razvoju skupine, prebiranju svetega pisma in še čem. V oddaji smo predvajali drug del tega pogovora.
Slišali smo:
V zadnjo oddajo letos je prišla žena in študentska mamica Karin Zalar. Z nami je delila izkušnjo priprave na božične praznike s svojo mlado družinico. Povedala nam je tudi, zakaj je sama postala mlada mamica, da je to ni prav nič strašilo in vsem mladim poročenim parom želi poguma pri tej odločitvi.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Petdeseta letošnja oddaja je gostila avtorja knjige Iskri se beseda. Žarko Rovšček se je planinstvu zapisal že v mladih letih ter mu ostal zvest do danes, ko gore doživlja globlje in s peresom v roki. Dolgoletni predsednik PD Tolmin v teh dneh po Sloveniji predstavlja svojo knjigo, v kateri je zbral vse besedila Toneta Škarje. Zaupal nam je, kako se je tega izziva lotil in ga uspešno pripeljal do cilja.