Misijonski pogovorni večer: Prva Cerkev in Cerkev danes

Mateja Subotičanec je v misijonskem studiju gostila mag. Jano Podjavoršek, brata dr. Mirana Špeliča in pa dr. Tadeja Rifla.

6. 4. 2022
Misijonski pogovorni večer: Prva Cerkev in Cerkev danes

Mateja Subotičanec je v misijonskem studiju gostila mag. Jano Podjavoršek, brata dr. Mirana Špeliča in pa dr. Tadeja Rifla.

Radio Ognjišče

VEČ ...|6. 4. 2022
Misijonski pogovorni večer: Prva Cerkev in Cerkev danes

Mateja Subotičanec je v misijonskem studiju gostila mag. Jano Podjavoršek, brata dr. Mirana Špeliča in pa dr. Tadeja Rifla.

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijonCerkev

Radijski misijon 2022

VEČ ... |
7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2022

7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

VEČ ...|9. 4. 2022
7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2022

VEČ ... |
Silvester Gaberšček: Božja ljubezen, se me je večkrat močno dotaknila

V mislih sem preletel mnoge trenutke v življenju, v katerih se me je ta – Božja – LJUBEZEN močno dotaknila, še posebno v obdobju odraščanja, korenito posegla v moje življenje in ga v marsičem spremenila, v vseh nadaljnjih letih pa zvesto spremljala v različnih okoliščinah in življenjskih izzivih. Morda se včasih premalo zavedam, da mi je bil mnogokrat podarjen velik in enkraten dar spoznanja in doživetja polnosti Božje LJUBEZNI, na katerega nisem vedno ustrezno, z ljubeznijo odgovoril. 

Silvester Gaberšček: Božja ljubezen, se me je večkrat močno dotaknila

V mislih sem preletel mnoge trenutke v življenju, v katerih se me je ta – Božja – LJUBEZEN močno dotaknila, še posebno v obdobju odraščanja, korenito posegla v moje življenje in ga v marsičem spremenila, v vseh nadaljnjih letih pa zvesto spremljala v različnih okoliščinah in življenjskih izzivih. Morda se včasih premalo zavedam, da mi je bil mnogokrat podarjen velik in enkraten dar spoznanja in doživetja polnosti Božje LJUBEZNI, na katerega nisem vedno ustrezno, z ljubeznijo odgovoril. 

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2022

Silvester Gaberšček: Božja ljubezen, se me je večkrat močno dotaknila

V mislih sem preletel mnoge trenutke v življenju, v katerih se me je ta – Božja – LJUBEZEN močno dotaknila, še posebno v obdobju odraščanja, korenito posegla v moje življenje in ga v marsičem spremenila, v vseh nadaljnjih letih pa zvesto spremljala v različnih okoliščinah in življenjskih izzivih. Morda se včasih premalo zavedam, da mi je bil mnogokrat podarjen velik in enkraten dar spoznanja in doživetja polnosti Božje LJUBEZNI, na katerega nisem vedno ustrezno, z ljubeznijo odgovoril. 

VEČ ...|9. 4. 2022
Silvester Gaberšček: Božja ljubezen, se me je večkrat močno dotaknila

V mislih sem preletel mnoge trenutke v življenju, v katerih se me je ta – Božja – LJUBEZEN močno dotaknila, še posebno v obdobju odraščanja, korenito posegla v moje življenje in ga v marsičem spremenila, v vseh nadaljnjih letih pa zvesto spremljala v različnih okoliščinah in življenjskih izzivih. Morda se včasih premalo zavedam, da mi je bil mnogokrat podarjen velik in enkraten dar spoznanja in doživetja polnosti Božje LJUBEZNI, na katerega nisem vedno ustrezno, z ljubeznijo odgovoril. 

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2022

VEČ ... |
Škof Matjaž: Sinoda je odgovor na krizo današnjega časa

Osrednji misijonski pogovor zadnjega dne 17. radijskega misijona je imel celjski škof Maksimiljan Matjaž, ki je razmišljal ob naslovu »Največja pa je ljubezen.«

Škof Matjaž: Sinoda je odgovor na krizo današnjega časa

Osrednji misijonski pogovor zadnjega dne 17. radijskega misijona je imel celjski škof Maksimiljan Matjaž, ki je razmišljal ob naslovu »Največja pa je ljubezen.«

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2022

Škof Matjaž: Sinoda je odgovor na krizo današnjega časa

Osrednji misijonski pogovor zadnjega dne 17. radijskega misijona je imel celjski škof Maksimiljan Matjaž, ki je razmišljal ob naslovu »Največja pa je ljubezen.«

VEČ ...|9. 4. 2022
Škof Matjaž: Sinoda je odgovor na krizo današnjega časa

Osrednji misijonski pogovor zadnjega dne 17. radijskega misijona je imel celjski škof Maksimiljan Matjaž, ki je razmišljal ob naslovu »Največja pa je ljubezen.«

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2022

VEČ ... |
Brez občestva Cerkve bi bili šele izgubljeni

V Misijonskem večernem pogovoru smo se o poteh do Boga in soljudi ter Cerkvi 3. tisočletja pogovarjali z duhovnikoma Slavkom Rebcem in Mitjo Markovičem ter publicistom in diplomatom Leonom Marcem. 

Brez občestva Cerkve bi bili šele izgubljeni

V Misijonskem večernem pogovoru smo se o poteh do Boga in soljudi ter Cerkvi 3. tisočletja pogovarjali z duhovnikoma Slavkom Rebcem in Mitjo Markovičem ter publicistom in diplomatom Leonom Marcem. 

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2022

Brez občestva Cerkve bi bili šele izgubljeni

V Misijonskem večernem pogovoru smo se o poteh do Boga in soljudi ter Cerkvi 3. tisočletja pogovarjali z duhovnikoma Slavkom Rebcem in Mitjo Markovičem ter publicistom in diplomatom Leonom Marcem. 

VEČ ...|8. 4. 2022
Brez občestva Cerkve bi bili šele izgubljeni

V Misijonskem večernem pogovoru smo se o poteh do Boga in soljudi ter Cerkvi 3. tisočletja pogovarjali z duhovnikoma Slavkom Rebcem in Mitjo Markovičem ter publicistom in diplomatom Leonom Marcem. 

Nataša Ličen

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2022

VEČ ... |
6. mali misijonski nagovor: Mitja Markovič

Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam? 


 

6. mali misijonski nagovor: Mitja Markovič

Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam? 


 

duhovnostodnosimisijonnagovor

Radijski misijon 2022

6. mali misijonski nagovor: Mitja Markovič

Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam? 


 

VEČ ...|8. 4. 2022
6. mali misijonski nagovor: Mitja Markovič

Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam? 


 

Nataša Ličen

duhovnostodnosimisijonnagovor

Radijski misijon 2022

VEČ ... |
6. misijonski pogovor: msgr. Slavko Rebec

Msgr. Slavko Rebec pravi, da je Cerkev tretjega tisočletja že zdaj tu, gradimo jo mi. Cerkev je takšna, kot jo živimo in jo bomo živeli.

6. misijonski pogovor: msgr. Slavko Rebec

Msgr. Slavko Rebec pravi, da je Cerkev tretjega tisočletja že zdaj tu, gradimo jo mi. Cerkev je takšna, kot jo živimo in jo bomo živeli.

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2022

6. misijonski pogovor: msgr. Slavko Rebec

Msgr. Slavko Rebec pravi, da je Cerkev tretjega tisočletja že zdaj tu, gradimo jo mi. Cerkev je takšna, kot jo živimo in jo bomo živeli.

VEČ ...|8. 4. 2022
6. misijonski pogovor: msgr. Slavko Rebec

Msgr. Slavko Rebec pravi, da je Cerkev tretjega tisočletja že zdaj tu, gradimo jo mi. Cerkev je takšna, kot jo živimo in jo bomo živeli.

Nataša Ličen

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2022

VEČ ... |
Misijonska Svetovalnica: Drago Jerebic

V šestem dnevu radijskega misijona smo razmišljali o Cerkvi tretjega tisočletja. Kakšna bo? Kako smo vpeti v njeno tvorbo, tudi ob vabilu sinodalnega procesa? Smo pripravljeni prevzeti del svoje odgovornosti in Cerkev prihodnosti dejavno so-oblikovati? Kakšna je Cerkev Jezusa Kristusa?
V misijonski Svetovalnici je bil z nami družinski in zakonski terapevt dr. Drago Jerebic, strokovni vodja Družinskega inštituta Bližina.

Misijonska Svetovalnica: Drago Jerebic

V šestem dnevu radijskega misijona smo razmišljali o Cerkvi tretjega tisočletja. Kakšna bo? Kako smo vpeti v njeno tvorbo, tudi ob vabilu sinodalnega procesa? Smo pripravljeni prevzeti del svoje odgovornosti in Cerkev prihodnosti dejavno so-oblikovati? Kakšna je Cerkev Jezusa Kristusa?
V misijonski Svetovalnici je bil z nami družinski in zakonski terapevt dr. Drago Jerebic, strokovni vodja Družinskega inštituta Bližina.

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2022

Misijonska Svetovalnica: Drago Jerebic

V šestem dnevu radijskega misijona smo razmišljali o Cerkvi tretjega tisočletja. Kakšna bo? Kako smo vpeti v njeno tvorbo, tudi ob vabilu sinodalnega procesa? Smo pripravljeni prevzeti del svoje odgovornosti in Cerkev prihodnosti dejavno so-oblikovati? Kakšna je Cerkev Jezusa Kristusa?
V misijonski Svetovalnici je bil z nami družinski in zakonski terapevt dr. Drago Jerebic, strokovni vodja Družinskega inštituta Bližina.

VEČ ...|8. 4. 2022
Misijonska Svetovalnica: Drago Jerebic

V šestem dnevu radijskega misijona smo razmišljali o Cerkvi tretjega tisočletja. Kakšna bo? Kako smo vpeti v njeno tvorbo, tudi ob vabilu sinodalnega procesa? Smo pripravljeni prevzeti del svoje odgovornosti in Cerkev prihodnosti dejavno so-oblikovati? Kakšna je Cerkev Jezusa Kristusa?
V misijonski Svetovalnici je bil z nami družinski in zakonski terapevt dr. Drago Jerebic, strokovni vodja Družinskega inštituta Bližina.

Nataša Ličen

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2022

VEČ ... |
Kje se konča moja skupnost?

O idealnem občestvu, o naših motivih in koreninah v skupnosti, o Gospodu, ki jih gradi, o spodbujanju duhovnih poklicev, o cerkvici z obzidjem in še marsičem so razmišljali članica in katehistinja v dveh župnijah Katarina Zupančič; aktivna članica svoje župnijske skupnosti, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačevčič ter župnik združene župnije Most na Soči Tomaž Kete.

Kje se konča moja skupnost?

O idealnem občestvu, o naših motivih in koreninah v skupnosti, o Gospodu, ki jih gradi, o spodbujanju duhovnih poklicev, o cerkvici z obzidjem in še marsičem so razmišljali članica in katehistinja v dveh župnijah Katarina Zupančič; aktivna članica svoje župnijske skupnosti, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačevčič ter župnik združene župnije Most na Soči Tomaž Kete.

duhovnostodnosimisijonobčestvoskupnostpoklicanost

Radijski misijon 2022

Kje se konča moja skupnost?

O idealnem občestvu, o naših motivih in koreninah v skupnosti, o Gospodu, ki jih gradi, o spodbujanju duhovnih poklicev, o cerkvici z obzidjem in še marsičem so razmišljali članica in katehistinja v dveh župnijah Katarina Zupančič; aktivna članica svoje župnijske skupnosti, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačevčič ter župnik združene župnije Most na Soči Tomaž Kete.

VEČ ...|7. 4. 2022
Kje se konča moja skupnost?

O idealnem občestvu, o naših motivih in koreninah v skupnosti, o Gospodu, ki jih gradi, o spodbujanju duhovnih poklicev, o cerkvici z obzidjem in še marsičem so razmišljali članica in katehistinja v dveh župnijah Katarina Zupančič; aktivna članica svoje župnijske skupnosti, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačevčič ter župnik združene župnije Most na Soči Tomaž Kete.

Marjan Bunič

duhovnostodnosimisijonobčestvoskupnostpoklicanost

Radijski misijon 2022

Radijski misijon 2022

Hodimo skupaj

Letošnji 17. Radijski misijon nosi naslov »Hodimo skupaj.« V času od tihe do cvetne nedelje bodo razmišljanja ubrana v znamenju sinode, h kateri nas je lani jeseni povabil papež Frančišek in nas povabil k skupni hoji. Kakšna naj bo torej Cerkev tretjega tisočletja?

Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Pogovor o

VEČ ... |
Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Petra Stopar

politikaživljenje

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Moja zgodba

VEČ ... |
Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Jože Bartolj

spominpolitikaexodus 1945Naša kriStudio siposhJernej KuntnerMitja FerencDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ... |
Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Petra Stopar

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava Reka Soča, kino v Mozirju, umrl je Andrej Medved.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

Razstava Reka Soča, kino v Mozirju, umrl je Andrej Medved.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostfilmKino MozirjeJon KanjirReka Soča in njeni mostovi