Is podcast
V mislih sem preletel mnoge trenutke v življenju, v katerih se me je ta – Božja – LJUBEZEN močno dotaknila, še posebno v obdobju odraščanja, korenito posegla v moje življenje in ga v marsičem spremenila, v vseh nadaljnjih letih pa zvesto spremljala v različnih okoliščinah in življenjskih izzivih. Morda se včasih premalo zavedam, da mi je bil mnogokrat podarjen velik in enkraten dar spoznanja in doživetja polnosti Božje LJUBEZNI, na katerega nisem vedno ustrezno, z ljubeznijo odgovoril.
V mislih sem preletel mnoge trenutke v življenju, v katerih se me je ta – Božja – LJUBEZEN močno dotaknila, še posebno v obdobju odraščanja, korenito posegla v moje življenje in ga v marsičem spremenila, v vseh nadaljnjih letih pa zvesto spremljala v različnih okoliščinah in življenjskih izzivih. Morda se včasih premalo zavedam, da mi je bil mnogokrat podarjen velik in enkraten dar spoznanja in doživetja polnosti Božje LJUBEZNI, na katerega nisem vedno ustrezno, z ljubeznijo odgovoril.
V mislih sem preletel mnoge trenutke v življenju, v katerih se me je ta – Božja – LJUBEZEN močno dotaknila, še posebno v obdobju odraščanja, korenito posegla v moje življenje in ga v marsičem spremenila, v vseh nadaljnjih letih pa zvesto spremljala v različnih okoliščinah in življenjskih izzivih. Morda se včasih premalo zavedam, da mi je bil mnogokrat podarjen velik in enkraten dar spoznanja in doživetja polnosti Božje LJUBEZNI, na katerega nisem vedno ustrezno, z ljubeznijo odgovoril.
Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.
Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.
Osrednji misijonski pogovor zadnjega dne 17. radijskega misijona je imel celjski škof Maksimiljan Matjaž, ki je razmišljal ob naslovu »Največja pa je ljubezen.«
Osrednji misijonski pogovor zadnjega dne 17. radijskega misijona je imel celjski škof Maksimiljan Matjaž, ki je razmišljal ob naslovu »Največja pa je ljubezen.«
V Misijonskem večernem pogovoru smo se o poteh do Boga in soljudi ter Cerkvi 3. tisočletja pogovarjali z duhovnikoma Slavkom Rebcem in Mitjo Markovičem ter publicistom in diplomatom Leonom Marcem.
V Misijonskem večernem pogovoru smo se o poteh do Boga in soljudi ter Cerkvi 3. tisočletja pogovarjali z duhovnikoma Slavkom Rebcem in Mitjo Markovičem ter publicistom in diplomatom Leonom Marcem.
Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam?
Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam?
Msgr. Slavko Rebec pravi, da je Cerkev tretjega tisočletja že zdaj tu, gradimo jo mi. Cerkev je takšna, kot jo živimo in jo bomo živeli.
Msgr. Slavko Rebec pravi, da je Cerkev tretjega tisočletja že zdaj tu, gradimo jo mi. Cerkev je takšna, kot jo živimo in jo bomo živeli.
V šestem dnevu radijskega misijona smo razmišljali o Cerkvi tretjega tisočletja. Kakšna bo? Kako smo vpeti v njeno tvorbo, tudi ob vabilu sinodalnega procesa? Smo pripravljeni prevzeti del svoje odgovornosti in Cerkev prihodnosti dejavno so-oblikovati? Kakšna je Cerkev Jezusa Kristusa?
V misijonski Svetovalnici je bil z nami družinski in zakonski terapevt dr. Drago Jerebic, strokovni vodja Družinskega inštituta Bližina.
V šestem dnevu radijskega misijona smo razmišljali o Cerkvi tretjega tisočletja. Kakšna bo? Kako smo vpeti v njeno tvorbo, tudi ob vabilu sinodalnega procesa? Smo pripravljeni prevzeti del svoje odgovornosti in Cerkev prihodnosti dejavno so-oblikovati? Kakšna je Cerkev Jezusa Kristusa?
V misijonski Svetovalnici je bil z nami družinski in zakonski terapevt dr. Drago Jerebic, strokovni vodja Družinskega inštituta Bližina.
O idealnem občestvu, o naših motivih in koreninah v skupnosti, o Gospodu, ki jih gradi, o spodbujanju duhovnih poklicev, o cerkvici z obzidjem in še marsičem so razmišljali članica in katehistinja v dveh župnijah Katarina Zupančič; aktivna članica svoje župnijske skupnosti, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačevčič ter župnik združene župnije Most na Soči Tomaž Kete.
O idealnem občestvu, o naših motivih in koreninah v skupnosti, o Gospodu, ki jih gradi, o spodbujanju duhovnih poklicev, o cerkvici z obzidjem in še marsičem so razmišljali članica in katehistinja v dveh župnijah Katarina Zupančič; aktivna članica svoje župnijske skupnosti, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačevčič ter župnik združene župnije Most na Soči Tomaž Kete.
Letošnji 17. Radijski misijon nosi naslov »Hodimo skupaj.« V času od tihe do cvetne nedelje bodo razmišljanja ubrana v znamenju sinode, h kateri nas je lani jeseni povabil papež Frančišek in nas povabil k skupni hoji. Kakšna naj bo torej Cerkev tretjega tisočletja?
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. marec 2024 ob 05-ih
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje. In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.