Is podcast Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? Is podcast
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

info politika komentar domovina

12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 6. 2023
Martin Nahtigal: Kulturni boj levice priložnost za prebujenje civilne družbe na desni sredini?

Avtor govori o odpovedi napovedane razstave o Macesnovi gorici. Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo je mnenja, da projekt Brezno pod Macesnovo gorico v letošnjem letu ne bo podprt iz sredstev državnega proračuna. Nahtigal meni, da bi ukinitev razstave z izgovorom umika sredstev lahko bil povod za premik na desni sredini, strani, ki si želi resnicoljubnega odnosa do zgodovine in upravljanja s skupnim.

Martin Nahtigal: Kulturni boj levice priložnost za prebujenje civilne družbe na desni sredini?

Avtor govori o odpovedi napovedane razstave o Macesnovi gorici. Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo je mnenja, da projekt Brezno pod Macesnovo gorico v letošnjem letu ne bo podprt iz sredstev državnega proračuna. Nahtigal meni, da bi ukinitev razstave z izgovorom umika sredstev lahko bil povod za premik na desni sredini, strani, ki si želi resnicoljubnega odnosa do zgodovine in upravljanja s skupnim.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Kulturni boj levice priložnost za prebujenje civilne družbe na desni sredini?

Avtor govori o odpovedi napovedane razstave o Macesnovi gorici. Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo je mnenja, da projekt Brezno pod Macesnovo gorico v letošnjem letu ne bo podprt iz sredstev državnega proračuna. Nahtigal meni, da bi ukinitev razstave z izgovorom umika sredstev lahko bil povod za premik na desni sredini, strani, ki si želi resnicoljubnega odnosa do zgodovine in upravljanja s skupnim.

VEČ ...|5. 6. 2023
Martin Nahtigal: Kulturni boj levice priložnost za prebujenje civilne družbe na desni sredini?

Avtor govori o odpovedi napovedane razstave o Macesnovi gorici. Strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo je mnenja, da projekt Brezno pod Macesnovo gorico v letošnjem letu ne bo podprt iz sredstev državnega proračuna. Nahtigal meni, da bi ukinitev razstave z izgovorom umika sredstev lahko bil povod za premik na desni sredini, strani, ki si želi resnicoljubnega odnosa do zgodovine in upravljanja s skupnim.

Martin Nahtigal

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 5. 2023
Dr. Andrej Fink: Videli smo, kako se zlomi ustavnega sodnika. Posledica posilstvo ustave in pravne države

Avtor obravnava teme, kot so vladavina prava, delovanje Ustavnega sodišča in manipulacije z njim. Na primeru novele zakona o RTV Slovenija opisuje, kako se naš najvišji republiški organ pogreza v blato, delno lastno, delno v tisto, ki so mu ga pripravili manipulanti.

Dr. Andrej Fink: Videli smo, kako se zlomi ustavnega sodnika. Posledica posilstvo ustave in pravne države

Avtor obravnava teme, kot so vladavina prava, delovanje Ustavnega sodišča in manipulacije z njim. Na primeru novele zakona o RTV Slovenija opisuje, kako se naš najvišji republiški organ pogreza v blato, delno lastno, delno v tisto, ki so mu ga pripravili manipulanti.

komentar politika družba Ustavno sodišče

Komentar Domovina.je

Dr. Andrej Fink: Videli smo, kako se zlomi ustavnega sodnika. Posledica posilstvo ustave in pravne države

Avtor obravnava teme, kot so vladavina prava, delovanje Ustavnega sodišča in manipulacije z njim. Na primeru novele zakona o RTV Slovenija opisuje, kako se naš najvišji republiški organ pogreza v blato, delno lastno, delno v tisto, ki so mu ga pripravili manipulanti.

VEČ ...|29. 5. 2023
Dr. Andrej Fink: Videli smo, kako se zlomi ustavnega sodnika. Posledica posilstvo ustave in pravne države

Avtor obravnava teme, kot so vladavina prava, delovanje Ustavnega sodišča in manipulacije z njim. Na primeru novele zakona o RTV Slovenija opisuje, kako se naš najvišji republiški organ pogreza v blato, delno lastno, delno v tisto, ki so mu ga pripravili manipulanti.

Andrej Fink

komentar politika družba Ustavno sodišče

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 5. 2023
Rok Čakš: Goloba briga za komunizem in partizane, pridejo pa prav za stigmatiziranje desnice

Avtor govori o tem, kako se v Sloveniji v zadnjem času spet pojavljajo teme o partizanih in domobrancih. Rok Čakš meni, da se s tem odvrača pozornost od resničnih problemov države, kot so zdravstvo, šolstvo in gospodarstvo.

Rok Čakš: Goloba briga za komunizem in partizane, pridejo pa prav za stigmatiziranje desnice

Avtor govori o tem, kako se v Sloveniji v zadnjem času spet pojavljajo teme o partizanih in domobrancih. Rok Čakš meni, da se s tem odvrača pozornost od resničnih problemov države, kot so zdravstvo, šolstvo in gospodarstvo.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Goloba briga za komunizem in partizane, pridejo pa prav za stigmatiziranje desnice

Avtor govori o tem, kako se v Sloveniji v zadnjem času spet pojavljajo teme o partizanih in domobrancih. Rok Čakš meni, da se s tem odvrača pozornost od resničnih problemov države, kot so zdravstvo, šolstvo in gospodarstvo.

VEČ ...|22. 5. 2023
Rok Čakš: Goloba briga za komunizem in partizane, pridejo pa prav za stigmatiziranje desnice

Avtor govori o tem, kako se v Sloveniji v zadnjem času spet pojavljajo teme o partizanih in domobrancih. Rok Čakš meni, da se s tem odvrača pozornost od resničnih problemov države, kot so zdravstvo, šolstvo in gospodarstvo.

Rok Čakš

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|15. 5. 2023
Rok Čakš: Strah v svobodi

Konec aprila sva ob obletnici volitev z Antišo Korljanom v Odmevih modrovala o tem, kaj je leto dni po zamenjavi oblasti v Sloveniji drugače. Spoštovani kolega, ki je korektno ocenil, da se marsikateri vzorci vladanja, ki jih je prejšnja opozicija pri Janši tako kritizirala, niso spremenili, je v naslednji sapi izrekel nekaj, kar me je zmotilo takrat in mi ne da miru še danes. Svoje razmišljanje je namreč zaokrožil z ugotovitvijo, da pa vendarle sva zdaj »s kolegom na nacionalni televiziji kritična do oblasti, pa nimava strahu, da bi se lahko jutri nama ali najinim bližnjim to maščevalo«.

Celoten komentar si preberite na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Strah v svobodi

Konec aprila sva ob obletnici volitev z Antišo Korljanom v Odmevih modrovala o tem, kaj je leto dni po zamenjavi oblasti v Sloveniji drugače. Spoštovani kolega, ki je korektno ocenil, da se marsikateri vzorci vladanja, ki jih je prejšnja opozicija pri Janši tako kritizirala, niso spremenili, je v naslednji sapi izrekel nekaj, kar me je zmotilo takrat in mi ne da miru še danes. Svoje razmišljanje je namreč zaokrožil z ugotovitvijo, da pa vendarle sva zdaj »s kolegom na nacionalni televiziji kritična do oblasti, pa nimava strahu, da bi se lahko jutri nama ali najinim bližnjim to maščevalo«.

Celoten komentar si preberite na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Strah v svobodi

Konec aprila sva ob obletnici volitev z Antišo Korljanom v Odmevih modrovala o tem, kaj je leto dni po zamenjavi oblasti v Sloveniji drugače. Spoštovani kolega, ki je korektno ocenil, da se marsikateri vzorci vladanja, ki jih je prejšnja opozicija pri Janši tako kritizirala, niso spremenili, je v naslednji sapi izrekel nekaj, kar me je zmotilo takrat in mi ne da miru še danes. Svoje razmišljanje je namreč zaokrožil z ugotovitvijo, da pa vendarle sva zdaj »s kolegom na nacionalni televiziji kritična do oblasti, pa nimava strahu, da bi se lahko jutri nama ali najinim bližnjim to maščevalo«.

Celoten komentar si preberite na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|15. 5. 2023
Rok Čakš: Strah v svobodi

Konec aprila sva ob obletnici volitev z Antišo Korljanom v Odmevih modrovala o tem, kaj je leto dni po zamenjavi oblasti v Sloveniji drugače. Spoštovani kolega, ki je korektno ocenil, da se marsikateri vzorci vladanja, ki jih je prejšnja opozicija pri Janši tako kritizirala, niso spremenili, je v naslednji sapi izrekel nekaj, kar me je zmotilo takrat in mi ne da miru še danes. Svoje razmišljanje je namreč zaokrožil z ugotovitvijo, da pa vendarle sva zdaj »s kolegom na nacionalni televiziji kritična do oblasti, pa nimava strahu, da bi se lahko jutri nama ali najinim bližnjim to maščevalo«.

Celoten komentar si preberite na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 5. 2023
Rok Frelih: Slovenska levica: Zahodnjakom se skušajo prodati kot moderni demokrati, hkrati pa se držijo za krilo matere

“V Sloveniji je stanje grozno zatohlo,” je v intervjuju za aktualni Vikend povedala poročevalka TVS iz Londona Nina Kojima. Njena upravičena kritika se tiče pomanjkanja demokracije v slovenskem političnem in medijskem prostoru, kar pa mnoge preseneča, je dejstvo, da s takšno retoriko ni kritična do desnega, pač pa do levega političnega pola.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih: Slovenska levica: Zahodnjakom se skušajo prodati kot moderni demokrati, hkrati pa se držijo za krilo matere

“V Sloveniji je stanje grozno zatohlo,” je v intervjuju za aktualni Vikend povedala poročevalka TVS iz Londona Nina Kojima. Njena upravičena kritika se tiče pomanjkanja demokracije v slovenskem političnem in medijskem prostoru, kar pa mnoge preseneča, je dejstvo, da s takšno retoriko ni kritična do desnega, pač pa do levega političnega pola.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Slovenska levica: Zahodnjakom se skušajo prodati kot moderni demokrati, hkrati pa se držijo za krilo matere

“V Sloveniji je stanje grozno zatohlo,” je v intervjuju za aktualni Vikend povedala poročevalka TVS iz Londona Nina Kojima. Njena upravičena kritika se tiče pomanjkanja demokracije v slovenskem političnem in medijskem prostoru, kar pa mnoge preseneča, je dejstvo, da s takšno retoriko ni kritična do desnega, pač pa do levega političnega pola.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|8. 5. 2023
Rok Frelih: Slovenska levica: Zahodnjakom se skušajo prodati kot moderni demokrati, hkrati pa se držijo za krilo matere

“V Sloveniji je stanje grozno zatohlo,” je v intervjuju za aktualni Vikend povedala poročevalka TVS iz Londona Nina Kojima. Njena upravičena kritika se tiče pomanjkanja demokracije v slovenskem političnem in medijskem prostoru, kar pa mnoge preseneča, je dejstvo, da s takšno retoriko ni kritična do desnega, pač pa do levega političnega pola.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|1. 5. 2023
Ministrstvu Tanje Fajon se v prazničnih dneh mudi zaposlovati.

Nekdanji gospodarski minister, profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti in član strateškega sveta za makroekonomijo Matej Lahovnik je na Twitterju objavil, da naj bi šlo pri »počitniškem« javnem razpisu Ministrstva za zunanje zadeve za politični klientelizem.

Domnevno vnaprej dogovorjeni natečaj ministrstva namreč poteka od 26. aprila do 4. maja, torej med prazniki oziroma le nekaj delovnih dni, zato je Lahovnik pozval k preverbi tega, komu je delovno mesto na ministrstvu, ki ga vodi Tanja Fajon, namenjeno …

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.je.

Ministrstvu Tanje Fajon se v prazničnih dneh mudi zaposlovati.

Nekdanji gospodarski minister, profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti in član strateškega sveta za makroekonomijo Matej Lahovnik je na Twitterju objavil, da naj bi šlo pri »počitniškem« javnem razpisu Ministrstva za zunanje zadeve za politični klientelizem.

Domnevno vnaprej dogovorjeni natečaj ministrstva namreč poteka od 26. aprila do 4. maja, torej med prazniki oziroma le nekaj delovnih dni, zato je Lahovnik pozval k preverbi tega, komu je delovno mesto na ministrstvu, ki ga vodi Tanja Fajon, namenjeno …

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.je.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Ministrstvu Tanje Fajon se v prazničnih dneh mudi zaposlovati.

Nekdanji gospodarski minister, profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti in član strateškega sveta za makroekonomijo Matej Lahovnik je na Twitterju objavil, da naj bi šlo pri »počitniškem« javnem razpisu Ministrstva za zunanje zadeve za politični klientelizem.

Domnevno vnaprej dogovorjeni natečaj ministrstva namreč poteka od 26. aprila do 4. maja, torej med prazniki oziroma le nekaj delovnih dni, zato je Lahovnik pozval k preverbi tega, komu je delovno mesto na ministrstvu, ki ga vodi Tanja Fajon, namenjeno …

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.je.

VEČ ...|1. 5. 2023
Ministrstvu Tanje Fajon se v prazničnih dneh mudi zaposlovati.

Nekdanji gospodarski minister, profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti in član strateškega sveta za makroekonomijo Matej Lahovnik je na Twitterju objavil, da naj bi šlo pri »počitniškem« javnem razpisu Ministrstva za zunanje zadeve za politični klientelizem.

Domnevno vnaprej dogovorjeni natečaj ministrstva namreč poteka od 26. aprila do 4. maja, torej med prazniki oziroma le nekaj delovnih dni, zato je Lahovnik pozval k preverbi tega, komu je delovno mesto na ministrstvu, ki ga vodi Tanja Fajon, namenjeno …

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.je.

Uredništvo Domovina.je

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|24. 4. 2023
Tino Mamić: Opičarija

Ko ima človek vse, ko je presit, mu postane dolgčas. Zato začne delati neumnosti. Mnoge civilizacije so se razvile, obogatile, padle v dekadenco in propadle. V tem življenjskem ciklu se velikokrat počasi opuščajo tradicionalne vrednote, stara vera in skrb za okolje. Upade tudi rodnost. Mnoge civilizacije so propadle, ker so uničile naravno okolje. Vikingi na Grenlandiji, kot pove že ime, v Zeleni deželi, so v srednjem veku posekali vsa drevesa in izginili.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tino Mamić: Opičarija

Ko ima človek vse, ko je presit, mu postane dolgčas. Zato začne delati neumnosti. Mnoge civilizacije so se razvile, obogatile, padle v dekadenco in propadle. V tem življenjskem ciklu se velikokrat počasi opuščajo tradicionalne vrednote, stara vera in skrb za okolje. Upade tudi rodnost. Mnoge civilizacije so propadle, ker so uničile naravno okolje. Vikingi na Grenlandiji, kot pove že ime, v Zeleni deželi, so v srednjem veku posekali vsa drevesa in izginili.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Tino Mamić: Opičarija

Ko ima človek vse, ko je presit, mu postane dolgčas. Zato začne delati neumnosti. Mnoge civilizacije so se razvile, obogatile, padle v dekadenco in propadle. V tem življenjskem ciklu se velikokrat počasi opuščajo tradicionalne vrednote, stara vera in skrb za okolje. Upade tudi rodnost. Mnoge civilizacije so propadle, ker so uničile naravno okolje. Vikingi na Grenlandiji, kot pove že ime, v Zeleni deželi, so v srednjem veku posekali vsa drevesa in izginili.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|24. 4. 2023
Tino Mamić: Opičarija

Ko ima človek vse, ko je presit, mu postane dolgčas. Zato začne delati neumnosti. Mnoge civilizacije so se razvile, obogatile, padle v dekadenco in propadle. V tem življenjskem ciklu se velikokrat počasi opuščajo tradicionalne vrednote, stara vera in skrb za okolje. Upade tudi rodnost. Mnoge civilizacije so propadle, ker so uničile naravno okolje. Vikingi na Grenlandiji, kot pove že ime, v Zeleni deželi, so v srednjem veku posekali vsa drevesa in izginili.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tino Mamić

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|19. 4. 2023
Zakaj smo lahko zadovoljni, da se je ministrica Asta Vrečko poklonila ustanovitvi Komunistične partije Slovenije

Avtor je kritičen do dejanja ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki se je udeležila prireditve, ki je slavila ustanovitev Komunistične partije Slovenije. Čeprav je njena stranka Levica ideološko poistovetena z nekdanjo KPS, dr. Andrej Fink ni pričakovali, da bo ministrica tako odločno izpovedala svojo identifikacijo s KPS. Čeprav je ta iskrenost v današnjem času redka, je razočaran, da je usmerjena v napačno smer. Gesta ministrice bo najverjetneje še poslabšala javno podporo vladi.

Zakaj smo lahko zadovoljni, da se je ministrica Asta Vrečko poklonila ustanovitvi Komunistične partije Slovenije

Avtor je kritičen do dejanja ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki se je udeležila prireditve, ki je slavila ustanovitev Komunistične partije Slovenije. Čeprav je njena stranka Levica ideološko poistovetena z nekdanjo KPS, dr. Andrej Fink ni pričakovali, da bo ministrica tako odločno izpovedala svojo identifikacijo s KPS. Čeprav je ta iskrenost v današnjem času redka, je razočaran, da je usmerjena v napačno smer. Gesta ministrice bo najverjetneje še poslabšala javno podporo vladi.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Zakaj smo lahko zadovoljni, da se je ministrica Asta Vrečko poklonila ustanovitvi Komunistične partije Slovenije

Avtor je kritičen do dejanja ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki se je udeležila prireditve, ki je slavila ustanovitev Komunistične partije Slovenije. Čeprav je njena stranka Levica ideološko poistovetena z nekdanjo KPS, dr. Andrej Fink ni pričakovali, da bo ministrica tako odločno izpovedala svojo identifikacijo s KPS. Čeprav je ta iskrenost v današnjem času redka, je razočaran, da je usmerjena v napačno smer. Gesta ministrice bo najverjetneje še poslabšala javno podporo vladi.

VEČ ...|19. 4. 2023
Zakaj smo lahko zadovoljni, da se je ministrica Asta Vrečko poklonila ustanovitvi Komunistične partije Slovenije

Avtor je kritičen do dejanja ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki se je udeležila prireditve, ki je slavila ustanovitev Komunistične partije Slovenije. Čeprav je njena stranka Levica ideološko poistovetena z nekdanjo KPS, dr. Andrej Fink ni pričakovali, da bo ministrica tako odločno izpovedala svojo identifikacijo s KPS. Čeprav je ta iskrenost v današnjem času redka, je razočaran, da je usmerjena v napačno smer. Gesta ministrice bo najverjetneje še poslabšala javno podporo vladi.

Andrej Fink

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Andrej Fink

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|9. 5. 2023
Kdo je Sveti Duh?

Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič

 

Kdo je Sveti Duh?

Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič

 

Blaž Lesnik

duhovnostverabinkoštidarovi Svetega DuhaPrenova v Duhu

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 6. 2023
Dr. Janez Juhant o razgreti družbeni sferi in pomanjkanju dialoga

V oddaji smo gostili dr. Janeza Juhanta, zaslužnega profesorja in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o vse bolj razgreti družbeni sferi, o pomanjkanju dialoga na politični ravni in o ukrepih, ki obujajo spomine na stare čase.

Dr. Janez Juhant o razgreti družbeni sferi in pomanjkanju dialoga

V oddaji smo gostili dr. Janeza Juhanta, zaslužnega profesorja in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o vse bolj razgreti družbeni sferi, o pomanjkanju dialoga na politični ravni in o ukrepih, ki obujajo spomine na stare čase.

Tanja Dominko

politikadružba

Pogovor o

VEČ ...|31. 5. 2023
Lucija Firbas o spletnem vplivništu

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o spletnem vplivništvu. Kaj to je in kakšne so njegove pasti? Spletno vplivništvo kot poklic in kot prostočasna dejavnost. Prisluhnili ste lahko poglobljenemu pogovoru z Lucijo Firbas - katoličanko, ženo in mamo štirih otrok, ki delček svojega življenja deli tudi na instagramu z nekaj več kot 3000 sledilci. 

Lucija Firbas o spletnem vplivništu

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o spletnem vplivništvu. Kaj to je in kakšne so njegove pasti? Spletno vplivništvo kot poklic in kot prostočasna dejavnost. Prisluhnili ste lahko poglobljenemu pogovoru z Lucijo Firbas - katoličanko, ženo in mamo štirih otrok, ki delček svojega življenja deli tudi na instagramu z nekaj več kot 3000 sledilci. 

Manca Hribar

politikaživljenjespletdružbena omrežja

Naš gost

VEČ ...|3. 6. 2023
Blaž Švab

Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?

Blaž Švab

Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?

Maja Morela

spominživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|4. 6. 2023
EU poslanec Franc Bogovič o nedopustnem ravnanju slovenskih okoljskih uradnikov

V nedeljski kmetijski oddaji je EU poslanec Franc Bogovič spregovoril o nedopustnem ravnanju uradnikov okoljskega ministrstva, ki so kmetom na Barju lagali glede zahtev EU komisije. 

EU poslanec Franc Bogovič o nedopustnem ravnanju slovenskih okoljskih uradnikov

V nedeljski kmetijski oddaji je EU poslanec Franc Bogovič spregovoril o nedopustnem ravnanju uradnikov okoljskega ministrstva, ki so kmetom na Barju lagali glede zahtev EU komisije. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spominjamo se

VEČ ...|6. 6. 2023
Spominjamo se dne 6. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|6. 6. 2023
Jaz pa vam pravim

Slišali ste, da je bilo starim rečeno … Jaz pa vam pravim (Matejev evangelij 5, 21-47).

Jaz pa vam pravim

Slišali ste, da je bilo starim rečeno … Jaz pa vam pravim (Matejev evangelij 5, 21-47).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|6. 6. 2023
Žalostni del dne 6. 6.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del dne 6. 6.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|6. 6. 2023
Sv. Bertrand

O čem bova pa midva pokramljala? Morda o nepotizmu? No, ne čisto v klasičnem smislu, morda bolj o zvezah …

Sv. Bertrand

O čem bova pa midva pokramljala? Morda o nepotizmu? No, ne čisto v klasičnem smislu, morda bolj o zvezah …

Gregor Čušin

duhovnostspomin