Is podcast
Četudi otrok ostane doma, ali je ostal samski ali si je ustvaril svojo družino, s katero živi v ločenem gospodinjstvu, je potrebno, da se čustveno in materialno osamosvoji. Postaviti si mora lasten sistem vrednot in živeti v čustveni svobodi in povezanosti s starši. Pri tem seveda ne moremo mimo sobivanja med generacijami, ki je tudi pomembna za vnuke in njihovo dojemanje odnosov. Naš gost je bil dr. Miha Rutar.
Četudi otrok ostane doma, ali je ostal samski ali si je ustvaril svojo družino, s katero živi v ločenem gospodinjstvu, je potrebno, da se čustveno in materialno osamosvoji. Postaviti si mora lasten sistem vrednot in živeti v čustveni svobodi in povezanosti s starši. Pri tem seveda ne moremo mimo sobivanja med generacijami, ki je tudi pomembna za vnuke in njihovo dojemanje odnosov. Naš gost je bil dr. Miha Rutar.
Četudi otrok ostane doma, ali je ostal samski ali si je ustvaril svojo družino, s katero živi v ločenem gospodinjstvu, je potrebno, da se čustveno in materialno osamosvoji. Postaviti si mora lasten sistem vrednot in živeti v čustveni svobodi in povezanosti s starši. Pri tem seveda ne moremo mimo sobivanja med generacijami, ki je tudi pomembna za vnuke in njihovo dojemanje odnosov. Naš gost je bil dr. Miha Rutar.
Družina je kot kot nekakšen laboratorij, kjer se vedno nekaj dogaja, kjer starši iščejo nove poti, raziskujejo pristope in poskušajo nove trike pri vzgoji otrok. O tem je z nami razmišljal tudi dr. Mihael Černetič, avtor knjige Družinska sreča po naše. Z nami je podelil štiri gradnike za srečno družino: motivacija, stik, prožnost in duhovna dimenzija.
Družina je kot kot nekakšen laboratorij, kjer se vedno nekaj dogaja, kjer starši iščejo nove poti, raziskujejo pristope in poskušajo nove trike pri vzgoji otrok. O tem je z nami razmišljal tudi dr. Mihael Černetič, avtor knjige Družinska sreča po naše. Z nami je podelil štiri gradnike za srečno družino: motivacija, stik, prožnost in duhovna dimenzija.
Družina je kot kot nekakšen laboratorij, kjer se vedno nekaj dogaja, kjer starši iščejo nove poti, raziskujejo pristope in poskušajo nove trike pri vzgoji otrok. O tem je z nami razmišljal tudi dr. Mihael Černetič, avtor knjige Družinska sreča po naše. Z nami je podelil štiri gradnike za srečno družino: motivacija, stik, prožnost in duhovna dimenzija.
Družina je kot kot nekakšen laboratorij, kjer se vedno nekaj dogaja, kjer starši iščejo nove poti, raziskujejo pristope in poskušajo nove trike pri vzgoji otrok. O tem je z nami razmišljal tudi dr. Mihael Černetič, avtor knjige Družinska sreča po naše. Z nami je podelil štiri gradnike za srečno družino: motivacija, stik, prožnost in duhovna dimenzija.
Govorili smo o družinski sreči. Naš gost je bil avtor knjige Družinska sreča po naše dr. Mihael Černetič. Knjiga ni klasičen vzgojni priročnik, saj podaja izkušnje iz prve roke. Tokrat so bile na na vrsti misli o senčnih plateh družine in o zgrešeni podobi očeta kot Supermana.
Govorili smo o družinski sreči. Naš gost je bil avtor knjige Družinska sreča po naše dr. Mihael Černetič. Knjiga ni klasičen vzgojni priročnik, saj podaja izkušnje iz prve roke. Tokrat so bile na na vrsti misli o senčnih plateh družine in o zgrešeni podobi očeta kot Supermana.
V Tednu družine smo gostili družinskega očeta, moža in psihologa dr. Mihaela Černetiča. Spregovoril je o svoji knjigi Družinska sreča po naše, o nemoči vzgojnih nasvetov ter o humornih jutranjih prigodah družine z majhnimi otroki.
V Tednu družine smo gostili družinskega očeta, moža in psihologa dr. Mihaela Černetiča. Spregovoril je o svoji knjigi Družinska sreča po naše, o nemoči vzgojnih nasvetov ter o humornih jutranjih prigodah družine z majhnimi otroki.
21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja?
21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, zato smo gostili predsednico Društva Downov sindrom Slovenija dr. Valerijo Bužan. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost seveda vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti, a to ne pomeni nujno, da so te osebe postavljene na rob družbe. Kakšne možnosti imajo osebe z Downim sindromom na področju zaposlovanja in izobraževanja?
Pred 21. marcem, ko je Svetovni dan gozdov, ki jih imamo pri nas na srečo zelo veliko, smo se pogovarjali z gozdno vodnico Katarino Alič Čretnik. Gozd ni le les in dobiček. Gozd je tudi dar, je prostor, kjer se lahko odpočijemo in umirimo. Kako lahko v njem načrtno preživimo nekaj ur in k temu vzgajamo tudi otroke?
Pred 21. marcem, ko je Svetovni dan gozdov, ki jih imamo pri nas na srečo zelo veliko, smo se pogovarjali z gozdno vodnico Katarino Alič Čretnik. Gozd ni le les in dobiček. Gozd je tudi dar, je prostor, kjer se lahko odpočijemo in umirimo. Kako lahko v njem načrtno preživimo nekaj ur in k temu vzgajamo tudi otroke?
Za nekaj minut smo se preselili v srednješolska leta. Vsak od nas ima svoje spomine na ta čas, kako pa teče življenje v gimnaziji A. M. Slomška v Mariboru danes, nam je povedala prof. zgodovine Damjana Krivec Čarman.
Za nekaj minut smo se preselili v srednješolska leta. Vsak od nas ima svoje spomine na ta čas, kako pa teče življenje v gimnaziji A. M. Slomška v Mariboru danes, nam je povedala prof. zgodovine Damjana Krivec Čarman.
V Tednu katoliškega šolstva smo se za nekaj minut vrnili v dijaška leta. Slišali smo pogovor z vzgojiteljem Draganom Abramom iz Dijaškega doma A.M. Slomška v Mariboru. Več nam je povedal o programu MEPI, o aktivnostih v Domu in izzivih odraščanja.
V Tednu katoliškega šolstva smo se za nekaj minut vrnili v dijaška leta. Slišali smo pogovor z vzgojiteljem Draganom Abramom iz Dijaškega doma A.M. Slomška v Mariboru. Več nam je povedal o programu MEPI, o aktivnostih v Domu in izzivih odraščanja.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.
V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.