Iz mariborske stolnice na četrto nedeljo med letom smo neposredno prenašali sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl.
Iz mariborske stolnice na četrto nedeljo med letom smo neposredno prenašali sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl.
Iz mariborske stolnice na četrto nedeljo med letom smo neposredno prenašali sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pela je skupina pevcev iz Idrije.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pela je skupina pevcev iz Idrije.
Sveta maša
Na praznično nedeljo Kristusa kralja vesoljstva smo neposredno prenašali sveto mašo iz cerkve Svetega križa v Rogaški Slatini. Maševal je župnik Jože Vehovar. Zbor je vodila Tanja Pirš, na orgle je igrala Jelka Belcer.
Sveta maša
Na praznično nedeljo Kristusa kralja vesoljstva smo neposredno prenašali sveto mašo iz cerkve Svetega križa v Rogaški Slatini. Maševal je župnik Jože Vehovar. Zbor je vodila Tanja Pirš, na orgle je igrala Jelka Belcer.
Sveta maša
Maševal je domači župnik Marko Rijavec, pel je združeni pevski zbor župnije Idrija.
Sveta maša
Maševal je domači župnik Marko Rijavec, pel je združeni pevski zbor župnije Idrija.
Sveta maša
Maševal je domači župnik Marko Rijavec, pela sta Cerkveni mešani in otroški pevski zbor Zavratec.
Sveta maša
Maševal je domači župnik Marko Rijavec, pela sta Cerkveni mešani in otroški pevski zbor Zavratec.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je mešani pevski zbor župnije Spodnja Idrija.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je mešani pevski zbor župnije Spodnja Idrija.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je otroški pevski zbor iz Spodnje Idrije.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je otroški pevski zbor iz Spodnje Idrije.
Sveta maša
Maševal je župnik Marko Rijavec, pel je župnijski zbor župnije Črni vrh.
Sveta maša
Maševal je župnik Marko Rijavec, pel je župnijski zbor župnije Črni vrh.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec, pela je skupina pevcev iz Idrije.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec, pela je skupina pevcev iz Idrije.
Doživetja narave
Ko stopimo v gozd ali na gorsko pot, si želimo svežega zraka, ki napolni telo in duha. A kaj pravzaprav dihamo? Nova študija, objavljena v prestižni reviji Nature, razkriva, da kakovost zraka ni le vprašanje delcev PM10 in PM2,5, temveč tudi njihovega oksidativnega potenciala – parametra, ki vpliva na naše zdravje veliko bolj, kot si mislimo. Zakaj je onesnažen zrak tiha grožnja, ki vsako leto povzroči milijone prezgodnjih smrti? Z nami so bili avtor študije dr. Griša Močnik in dr. Matej Ogrin (oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti) ter Špela Berlot Veselko (Cipra).
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.
Naš gost
Roman Gašperin je zanimiv gospod. Čeprav ga krasi srebro v laseh, iz njegovih oči sijeta zvedavost in tudi nekakšna navihanost. Prav taka, kot jo beremo v štirih, doslej izdanih, knjigah Enci benci na kamenci. Je zbiratelj in avtor omenjenih knjig. V času služenja vojaškega roka so nastajala pisma, ki sta jih z ženo Bredo zbrala in izdala knjigo, resnično ljubezensko zgodbo v pismih, z naslovom Živim od tvojih besed. Začetki življenja so bili skromni, danes zagotovo lahko pove, da živi bogato in polno življenje.
Svetovalnica
V tednu Karitas smo gostili socialno delavko Škofijske Karitas Ljubljana Alenko Petek. Pogovarjali smo se o tem, kako Karitas pomaga ljudem v stiski ne le z materialno pomočjo, ampak tudi z različnimi programi za opolnomočenje – od svetovanja in izobraževanja do psihosocialne podpore. Kako lahko vsak od nas prispeva k temu, da ljudje ponovno zaživijo dostojno in samostojno?
Slovencem po svetu in domovini
Krovni zakon o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja je doživel drugo posodobitev od sprejetja v letu 2006. Novela, ki jo je v petek podprlo vseh 79 prisotnih poslancev, nihče ni bil proti, prinaša predvsem novosti za rojake v sosednjih državah. Najpomembnejša sprememba je nov sklop, povezan s spodbujanjem njihovega gospodarskega razvoja. S tem bo omogočeno izvajanje programa, za katerega ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport že zagotavlja sredstva v naslednjih proračunih. V naslednjih štirih letih bo za to namenjenih deset milijonov evrov. Na področju regionalnega sodelovanja novela določa organ, pri katerem se zagotavljajo proračunska sredstva za uresničitev prevzetih mednarodnih obveznosti, ki se izvajajo v interesu Slovencev v zamejstvu. Poleg tega novela rešuje prostorsko stisko Slovenske izseljenske matice in Svetovnega slovenskega kongresa. Na petkovem zasedanju je bilo med drugim slišati željo, da bi država podoben model našla tudi za krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenci po svetu.
Kulturni utrinki
Po hudi bolezni je umrl akademski slikar Matej Metlikovič, ki je močno zaznamoval sodobno slovensko slikarstvo. Velik del njegovega likovnega opusa je sakralne narave. Poleg slikanja na platno in papir je načrtoval in poslikaval barvna okna oz. vitraje ter oblikoval vezena liturgična oblačila in antependije. S svojimi deli je opremil več sakralnih in zasebnih prostorov v Sloveniji, Nemčiji, Švici in na Hrvaškem.
Naš pogled
Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric.