Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

VEČ ...|23. 5. 2022
Gabriel Kavčič: Nič več »žurk in pijank« v križevniški cerkvi, razen če bo župan Janković spet dosegel drugače

Ministrstvo za kulturo je pred tremi tedni vnovič ugodilo denacionalizacijskemu zahtevku za vrnitev križevniške cerkve njenemu dejanskemu lastniku. Odločitev še ni pravnomočna, ljubljanski župan je že napovedal pritožbo, gre pa za že četrto podobno odločitev ministrstva, in sicer leta 1996, 2007 in 2017. Vedno znova je namreč upravno sodišče zadevo vrnilo v odločanje Ministrstvu.

Gabriel Kavčič: Nič več »žurk in pijank« v križevniški cerkvi, razen če bo župan Janković spet dosegel drugače

Ministrstvo za kulturo je pred tremi tedni vnovič ugodilo denacionalizacijskemu zahtevku za vrnitev križevniške cerkve njenemu dejanskemu lastniku. Odločitev še ni pravnomočna, ljubljanski župan je že napovedal pritožbo, gre pa za že četrto podobno odločitev ministrstva, in sicer leta 1996, 2007 in 2017. Vedno znova je namreč upravno sodišče zadevo vrnilo v odločanje Ministrstvu.

Gabriel Kavčič

komentar politika družba

Gabriel Kavčič: Nič več »žurk in pijank« v križevniški cerkvi, razen če bo župan Janković spet dosegel drugače

Ministrstvo za kulturo je pred tremi tedni vnovič ugodilo denacionalizacijskemu zahtevku za vrnitev križevniške cerkve njenemu dejanskemu lastniku. Odločitev še ni pravnomočna, ljubljanski župan je že napovedal pritožbo, gre pa za že četrto podobno odločitev ministrstva, in sicer leta 1996, 2007 in 2017. Vedno znova je namreč upravno sodišče zadevo vrnilo v odločanje Ministrstvu.

VEČ ...|23. 5. 2022
Gabriel Kavčič: Nič več »žurk in pijank« v križevniški cerkvi, razen če bo župan Janković spet dosegel drugače

Ministrstvo za kulturo je pred tremi tedni vnovič ugodilo denacionalizacijskemu zahtevku za vrnitev križevniške cerkve njenemu dejanskemu lastniku. Odločitev še ni pravnomočna, ljubljanski župan je že napovedal pritožbo, gre pa za že četrto podobno odločitev ministrstva, in sicer leta 1996, 2007 in 2017. Vedno znova je namreč upravno sodišče zadevo vrnilo v odločanje Ministrstvu.

Gabriel Kavčič

komentar politika družba

VEČ ...|16. 5. 2022
Rajko Podgoršek: Obeti Golobove vlade: srednji sloj kot molzna krava, ki so jo v skrajnem primeru pripravljeni tudi zakl

O dokumentu, ki ga bodo stranke nove vlade podpisale v kratkem, je bilo že veliko povedanega. Nova koalicijska pogodba vlade, ki se že kaže kot najbolj leva v zgodovini samostojne Slovenije, je v javnosti namreč dvignila presenetljivo veliko prahu. Mantro dokumenta, ki se ponavlja skozi njegove glavne vsebinske poudarke, bi namreč lahko malce sarkastično opisali nekako takole: ”Naše radodarne politike in rešitve lahko izvedemo izključno tako, da vam poprej veliko poberemo, hkrati pa vam bomo še odrejali, kaj vi in vaši otroci lahko mislite in česa ne.”

Rajko Podgoršek: Obeti Golobove vlade: srednji sloj kot molzna krava, ki so jo v skrajnem primeru pripravljeni tudi zakl

O dokumentu, ki ga bodo stranke nove vlade podpisale v kratkem, je bilo že veliko povedanega. Nova koalicijska pogodba vlade, ki se že kaže kot najbolj leva v zgodovini samostojne Slovenije, je v javnosti namreč dvignila presenetljivo veliko prahu. Mantro dokumenta, ki se ponavlja skozi njegove glavne vsebinske poudarke, bi namreč lahko malce sarkastično opisali nekako takole: ”Naše radodarne politike in rešitve lahko izvedemo izključno tako, da vam poprej veliko poberemo, hkrati pa vam bomo še odrejali, kaj vi in vaši otroci lahko mislite in česa ne.”

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

Rajko Podgoršek: Obeti Golobove vlade: srednji sloj kot molzna krava, ki so jo v skrajnem primeru pripravljeni tudi zakl

O dokumentu, ki ga bodo stranke nove vlade podpisale v kratkem, je bilo že veliko povedanega. Nova koalicijska pogodba vlade, ki se že kaže kot najbolj leva v zgodovini samostojne Slovenije, je v javnosti namreč dvignila presenetljivo veliko prahu. Mantro dokumenta, ki se ponavlja skozi njegove glavne vsebinske poudarke, bi namreč lahko malce sarkastično opisali nekako takole: ”Naše radodarne politike in rešitve lahko izvedemo izključno tako, da vam poprej veliko poberemo, hkrati pa vam bomo še odrejali, kaj vi in vaši otroci lahko mislite in česa ne.”

VEČ ...|16. 5. 2022
Rajko Podgoršek: Obeti Golobove vlade: srednji sloj kot molzna krava, ki so jo v skrajnem primeru pripravljeni tudi zakl

O dokumentu, ki ga bodo stranke nove vlade podpisale v kratkem, je bilo že veliko povedanega. Nova koalicijska pogodba vlade, ki se že kaže kot najbolj leva v zgodovini samostojne Slovenije, je v javnosti namreč dvignila presenetljivo veliko prahu. Mantro dokumenta, ki se ponavlja skozi njegove glavne vsebinske poudarke, bi namreč lahko malce sarkastično opisali nekako takole: ”Naše radodarne politike in rešitve lahko izvedemo izključno tako, da vam poprej veliko poberemo, hkrati pa vam bomo še odrejali, kaj vi in vaši otroci lahko mislite in česa ne.”

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

VEČ ...|9. 5. 2022
Andrej Fink: Spomenka in kolegi bi ustavljali “Putinovo desnico” z miroljubnimi sredstvi

Pred nekaj dnevi je skupina štirih doktorjev znanosti, med katerimi je najbolj izstopala gospa Spomenka Hribar, predsedniku Republike, Vladi in Državnemu zboru naslovila javni “Apel za zaustavitev vojne v Ukrajini”. V apelu se zavzemajo za nekaj tako plemenitega kot je mir. Morda bo celo gospa Spomenka, kot “čuteča mama”, kmalu začela organizirati avtobuse, kot pred tridesetimi leti pri nas, da bodo matere vojakov, teh in onih, lahko šle po svoje  “otroke”, ki sta jih vojna, predvsem pa NATO-vo orožje, tako hudo prizadela.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andrej Fink: Spomenka in kolegi bi ustavljali “Putinovo desnico” z miroljubnimi sredstvi

Pred nekaj dnevi je skupina štirih doktorjev znanosti, med katerimi je najbolj izstopala gospa Spomenka Hribar, predsedniku Republike, Vladi in Državnemu zboru naslovila javni “Apel za zaustavitev vojne v Ukrajini”. V apelu se zavzemajo za nekaj tako plemenitega kot je mir. Morda bo celo gospa Spomenka, kot “čuteča mama”, kmalu začela organizirati avtobuse, kot pred tridesetimi leti pri nas, da bodo matere vojakov, teh in onih, lahko šle po svoje  “otroke”, ki sta jih vojna, predvsem pa NATO-vo orožje, tako hudo prizadela.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andrej Fink

komentar politika družba

Andrej Fink: Spomenka in kolegi bi ustavljali “Putinovo desnico” z miroljubnimi sredstvi

Pred nekaj dnevi je skupina štirih doktorjev znanosti, med katerimi je najbolj izstopala gospa Spomenka Hribar, predsedniku Republike, Vladi in Državnemu zboru naslovila javni “Apel za zaustavitev vojne v Ukrajini”. V apelu se zavzemajo za nekaj tako plemenitega kot je mir. Morda bo celo gospa Spomenka, kot “čuteča mama”, kmalu začela organizirati avtobuse, kot pred tridesetimi leti pri nas, da bodo matere vojakov, teh in onih, lahko šle po svoje  “otroke”, ki sta jih vojna, predvsem pa NATO-vo orožje, tako hudo prizadela.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|9. 5. 2022
Andrej Fink: Spomenka in kolegi bi ustavljali “Putinovo desnico” z miroljubnimi sredstvi

Pred nekaj dnevi je skupina štirih doktorjev znanosti, med katerimi je najbolj izstopala gospa Spomenka Hribar, predsedniku Republike, Vladi in Državnemu zboru naslovila javni “Apel za zaustavitev vojne v Ukrajini”. V apelu se zavzemajo za nekaj tako plemenitega kot je mir. Morda bo celo gospa Spomenka, kot “čuteča mama”, kmalu začela organizirati avtobuse, kot pred tridesetimi leti pri nas, da bodo matere vojakov, teh in onih, lahko šle po svoje  “otroke”, ki sta jih vojna, predvsem pa NATO-vo orožje, tako hudo prizadela.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andrej Fink

komentar politika družba

VEČ ...|2. 5. 2022
Peter Merše: Levica v vladi je v Evropi bolj anomalija kot nekaj normalnega

Po zmagi Gibanja svoboda na nedavnih volitvah je njegov predsednik Robert Golob oznanil, da se bo glede koalicije pogajal s Socialnimi demokrati in Levico. Potrebno večino sicer lahko doseže tudi zgolj z SD-jem, vendar se glede na retoriko zadnjih dni zdi skoraj samoumevno, da bo vstop v vlado ponudil tudi Levici, ki je del koalicije KUL, čeprav je ta prepolovila svoj rezultat glede na prejšnje volitve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: Levica v vladi je v Evropi bolj anomalija kot nekaj normalnega

Po zmagi Gibanja svoboda na nedavnih volitvah je njegov predsednik Robert Golob oznanil, da se bo glede koalicije pogajal s Socialnimi demokrati in Levico. Potrebno večino sicer lahko doseže tudi zgolj z SD-jem, vendar se glede na retoriko zadnjih dni zdi skoraj samoumevno, da bo vstop v vlado ponudil tudi Levici, ki je del koalicije KUL, čeprav je ta prepolovila svoj rezultat glede na prejšnje volitve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentar politika družba

Peter Merše: Levica v vladi je v Evropi bolj anomalija kot nekaj normalnega

Po zmagi Gibanja svoboda na nedavnih volitvah je njegov predsednik Robert Golob oznanil, da se bo glede koalicije pogajal s Socialnimi demokrati in Levico. Potrebno večino sicer lahko doseže tudi zgolj z SD-jem, vendar se glede na retoriko zadnjih dni zdi skoraj samoumevno, da bo vstop v vlado ponudil tudi Levici, ki je del koalicije KUL, čeprav je ta prepolovila svoj rezultat glede na prejšnje volitve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|2. 5. 2022
Peter Merše: Levica v vladi je v Evropi bolj anomalija kot nekaj normalnega

Po zmagi Gibanja svoboda na nedavnih volitvah je njegov predsednik Robert Golob oznanil, da se bo glede koalicije pogajal s Socialnimi demokrati in Levico. Potrebno večino sicer lahko doseže tudi zgolj z SD-jem, vendar se glede na retoriko zadnjih dni zdi skoraj samoumevno, da bo vstop v vlado ponudil tudi Levici, ki je del koalicije KUL, čeprav je ta prepolovila svoj rezultat glede na prejšnje volitve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentar politika družba

VEČ ...|25. 4. 2022
Ringaraja z Robertom Golobom

Velikemu zmagovalcu pravkar minulih volitev, Robertu Golobu, se pleše že ves teden. “Danes ljudje plešejo, jutri bomo trdo delali,” ni mogel mimo plesa niti v svojem zmagovalnem nagovoru.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Ringaraja z Robertom Golobom

Velikemu zmagovalcu pravkar minulih volitev, Robertu Golobu, se pleše že ves teden. “Danes ljudje plešejo, jutri bomo trdo delali,” ni mogel mimo plesa niti v svojem zmagovalnem nagovoru.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

Ringaraja z Robertom Golobom

Velikemu zmagovalcu pravkar minulih volitev, Robertu Golobu, se pleše že ves teden. “Danes ljudje plešejo, jutri bomo trdo delali,” ni mogel mimo plesa niti v svojem zmagovalnem nagovoru.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|25. 4. 2022
Ringaraja z Robertom Golobom

Velikemu zmagovalcu pravkar minulih volitev, Robertu Golobu, se pleše že ves teden. “Danes ljudje plešejo, jutri bomo trdo delali,” ni mogel mimo plesa niti v svojem zmagovalnem nagovoru.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

VEČ ...|11. 4. 2022
Nevladniki, ki bi radi spet postali vladniki

Volilna kampanja je dva tedna pred volitvami na vrhuncu in po Sloveniji videvamo kombije, avtobuse, celo tovornjake, prelepljene s smejočimi se obrazi politikov.

A ne samo politiki, volivce na terenu v sklopu svoje kampanje nagovarjajo tudi nekateri nevladniki, predvsem tisti, ki smo jih do sedaj ob petkovih večerih videvali kolesariti okrog parlamenta. Po dveh letih kolesarjenja so bicikle postavili v kot, se namestili v kombije in avtobuse, zapustili svoj mali svet prestolnice ter se podali na podeželje. Na točno tisto podeželje, ki je “izvorna baza desničarskih populistov za nabiranje volilnih glasov” in kjer “po svetu uspevajo številne stranke z avtoritarnimi in nacionalističnimi težnjami”, kot smo nedavno lahko prebrali v Večeru …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na straneh spletnega portala Domovina.je.

Nevladniki, ki bi radi spet postali vladniki

Volilna kampanja je dva tedna pred volitvami na vrhuncu in po Sloveniji videvamo kombije, avtobuse, celo tovornjake, prelepljene s smejočimi se obrazi politikov.

A ne samo politiki, volivce na terenu v sklopu svoje kampanje nagovarjajo tudi nekateri nevladniki, predvsem tisti, ki smo jih do sedaj ob petkovih večerih videvali kolesariti okrog parlamenta. Po dveh letih kolesarjenja so bicikle postavili v kot, se namestili v kombije in avtobuse, zapustili svoj mali svet prestolnice ter se podali na podeželje. Na točno tisto podeželje, ki je “izvorna baza desničarskih populistov za nabiranje volilnih glasov” in kjer “po svetu uspevajo številne stranke z avtoritarnimi in nacionalističnimi težnjami”, kot smo nedavno lahko prebrali v Večeru …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na straneh spletnega portala Domovina.je.

Rok Čakš

komentar politika družba volitve

Nevladniki, ki bi radi spet postali vladniki

Volilna kampanja je dva tedna pred volitvami na vrhuncu in po Sloveniji videvamo kombije, avtobuse, celo tovornjake, prelepljene s smejočimi se obrazi politikov.

A ne samo politiki, volivce na terenu v sklopu svoje kampanje nagovarjajo tudi nekateri nevladniki, predvsem tisti, ki smo jih do sedaj ob petkovih večerih videvali kolesariti okrog parlamenta. Po dveh letih kolesarjenja so bicikle postavili v kot, se namestili v kombije in avtobuse, zapustili svoj mali svet prestolnice ter se podali na podeželje. Na točno tisto podeželje, ki je “izvorna baza desničarskih populistov za nabiranje volilnih glasov” in kjer “po svetu uspevajo številne stranke z avtoritarnimi in nacionalističnimi težnjami”, kot smo nedavno lahko prebrali v Večeru …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na straneh spletnega portala Domovina.je.

VEČ ...|11. 4. 2022
Nevladniki, ki bi radi spet postali vladniki

Volilna kampanja je dva tedna pred volitvami na vrhuncu in po Sloveniji videvamo kombije, avtobuse, celo tovornjake, prelepljene s smejočimi se obrazi politikov.

A ne samo politiki, volivce na terenu v sklopu svoje kampanje nagovarjajo tudi nekateri nevladniki, predvsem tisti, ki smo jih do sedaj ob petkovih večerih videvali kolesariti okrog parlamenta. Po dveh letih kolesarjenja so bicikle postavili v kot, se namestili v kombije in avtobuse, zapustili svoj mali svet prestolnice ter se podali na podeželje. Na točno tisto podeželje, ki je “izvorna baza desničarskih populistov za nabiranje volilnih glasov” in kjer “po svetu uspevajo številne stranke z avtoritarnimi in nacionalističnimi težnjami”, kot smo nedavno lahko prebrali v Večeru …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na straneh spletnega portala Domovina.je.

Rok Čakš

komentar politika družba volitve

VEČ ...|4. 4. 2022
V Levici pravijo, da so za delavce in socializem, obdavčili pa bi njihove družinske hiše, ki so jih gradili v socializmu

Očitno v Sloveniji znova poteka razredni boj, in to tako rekoč na vseh področjih oz. sferah družbenega in političnega življenja. Morda je bolj sofisticiran in prikrit za nepozorno oko (in uho), vendar pa zato nič manj brutalen, uporabljajoč vse razpoložljive vire za doseganje svojih ciljev.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V Levici pravijo, da so za delavce in socializem, obdavčili pa bi njihove družinske hiše, ki so jih gradili v socializmu

Očitno v Sloveniji znova poteka razredni boj, in to tako rekoč na vseh področjih oz. sferah družbenega in političnega življenja. Morda je bolj sofisticiran in prikrit za nepozorno oko (in uho), vendar pa zato nič manj brutalen, uporabljajoč vse razpoložljive vire za doseganje svojih ciljev.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentar politika družba

V Levici pravijo, da so za delavce in socializem, obdavčili pa bi njihove družinske hiše, ki so jih gradili v socializmu

Očitno v Sloveniji znova poteka razredni boj, in to tako rekoč na vseh področjih oz. sferah družbenega in političnega življenja. Morda je bolj sofisticiran in prikrit za nepozorno oko (in uho), vendar pa zato nič manj brutalen, uporabljajoč vse razpoložljive vire za doseganje svojih ciljev.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|4. 4. 2022
V Levici pravijo, da so za delavce in socializem, obdavčili pa bi njihove družinske hiše, ki so jih gradili v socializmu

Očitno v Sloveniji znova poteka razredni boj, in to tako rekoč na vseh področjih oz. sferah družbenega in političnega življenja. Morda je bolj sofisticiran in prikrit za nepozorno oko (in uho), vendar pa zato nič manj brutalen, uporabljajoč vse razpoložljive vire za doseganje svojih ciljev.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentar politika družba

VEČ ...|28. 3. 2022
Rajko Podgoršek: Svoboda slovenskega novinarstva stoji in pade z Bojanom Požarjem

V petek je slovensko javnost šokirala novica, da naj bi moral mesec pred volitvami oditi za zapahe najbolj znani, praktično one-man-band slovenskega raziskovalnega novinarstva, Bojan Požar. Kljub temu, da je bil po posegu Vrhovnega sodišča sklep razveljavljen, se pojavlja serija vprašanj. Zakaj ravno Požar, zakaj praktično točno en mesec pred volitvami in še posebej, zakaj so se morebitnega Požarjevega zaprtja številni iz samooklicanega ”ustavno-koalicijskega tabora” silno razveselili ter zakaj smo pri Požarjevih novinarskih kolegih naleteli na oglušujočo tišino?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Svoboda slovenskega novinarstva stoji in pade z Bojanom Požarjem

V petek je slovensko javnost šokirala novica, da naj bi moral mesec pred volitvami oditi za zapahe najbolj znani, praktično one-man-band slovenskega raziskovalnega novinarstva, Bojan Požar. Kljub temu, da je bil po posegu Vrhovnega sodišča sklep razveljavljen, se pojavlja serija vprašanj. Zakaj ravno Požar, zakaj praktično točno en mesec pred volitvami in še posebej, zakaj so se morebitnega Požarjevega zaprtja številni iz samooklicanega ”ustavno-koalicijskega tabora” silno razveselili ter zakaj smo pri Požarjevih novinarskih kolegih naleteli na oglušujočo tišino?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

Rajko Podgoršek: Svoboda slovenskega novinarstva stoji in pade z Bojanom Požarjem

V petek je slovensko javnost šokirala novica, da naj bi moral mesec pred volitvami oditi za zapahe najbolj znani, praktično one-man-band slovenskega raziskovalnega novinarstva, Bojan Požar. Kljub temu, da je bil po posegu Vrhovnega sodišča sklep razveljavljen, se pojavlja serija vprašanj. Zakaj ravno Požar, zakaj praktično točno en mesec pred volitvami in še posebej, zakaj so se morebitnega Požarjevega zaprtja številni iz samooklicanega ”ustavno-koalicijskega tabora” silno razveselili ter zakaj smo pri Požarjevih novinarskih kolegih naleteli na oglušujočo tišino?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|28. 3. 2022
Rajko Podgoršek: Svoboda slovenskega novinarstva stoji in pade z Bojanom Požarjem

V petek je slovensko javnost šokirala novica, da naj bi moral mesec pred volitvami oditi za zapahe najbolj znani, praktično one-man-band slovenskega raziskovalnega novinarstva, Bojan Požar. Kljub temu, da je bil po posegu Vrhovnega sodišča sklep razveljavljen, se pojavlja serija vprašanj. Zakaj ravno Požar, zakaj praktično točno en mesec pred volitvami in še posebej, zakaj so se morebitnega Požarjevega zaprtja številni iz samooklicanega ”ustavno-koalicijskega tabora” silno razveselili ter zakaj smo pri Požarjevih novinarskih kolegih naleteli na oglušujočo tišino?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

VEČ ...|21. 3. 2022
Rok Čakš: Janša kot riba v vodi, Golob pokazal inteligenco

Vojna v Ukrajini je notranjepolitično brbotanje pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami za nekaj tednov potisnila s TV ekranov in naslovnic. Kar še ne pomeni, da se v ozadju ni dogajalo ter da stranke niso preračunavale, kaj zanje pomeni nenaden zasuk celotnega fokusa kampanje.

Njihov donedavni prijatelj Putin je slovensko levico s svojo agresorsko potezo dobil na levi nogi. Prvo presojo, kako bi bilo na agresijo najbolj smotrno odreagirati, je več kot očitno meglila globoko ukoreninjena rusofilija ter tleče sovraštvo do Zahoda, predvsem do ZDA. V prvi sapi je ustrezno odreagirala le Tanja Fajon, saj ji bruseljska kilometrina pomaga razumeti, da je vsakršno relativiziranje invazije na Ukrajino v kontekstu evropskih vrednot, na katere se redno sklicuje, povsem nesprejemljivo in neopravičljivo. Po dobrem prvem odzivu je Fajonova napake začela delati v nadaljevanju.

Rok Čakš: Janša kot riba v vodi, Golob pokazal inteligenco

Vojna v Ukrajini je notranjepolitično brbotanje pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami za nekaj tednov potisnila s TV ekranov in naslovnic. Kar še ne pomeni, da se v ozadju ni dogajalo ter da stranke niso preračunavale, kaj zanje pomeni nenaden zasuk celotnega fokusa kampanje.

Njihov donedavni prijatelj Putin je slovensko levico s svojo agresorsko potezo dobil na levi nogi. Prvo presojo, kako bi bilo na agresijo najbolj smotrno odreagirati, je več kot očitno meglila globoko ukoreninjena rusofilija ter tleče sovraštvo do Zahoda, predvsem do ZDA. V prvi sapi je ustrezno odreagirala le Tanja Fajon, saj ji bruseljska kilometrina pomaga razumeti, da je vsakršno relativiziranje invazije na Ukrajino v kontekstu evropskih vrednot, na katere se redno sklicuje, povsem nesprejemljivo in neopravičljivo. Po dobrem prvem odzivu je Fajonova napake začela delati v nadaljevanju.

Rok Čakš

komentar politika družba

Rok Čakš: Janša kot riba v vodi, Golob pokazal inteligenco

Vojna v Ukrajini je notranjepolitično brbotanje pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami za nekaj tednov potisnila s TV ekranov in naslovnic. Kar še ne pomeni, da se v ozadju ni dogajalo ter da stranke niso preračunavale, kaj zanje pomeni nenaden zasuk celotnega fokusa kampanje.

Njihov donedavni prijatelj Putin je slovensko levico s svojo agresorsko potezo dobil na levi nogi. Prvo presojo, kako bi bilo na agresijo najbolj smotrno odreagirati, je več kot očitno meglila globoko ukoreninjena rusofilija ter tleče sovraštvo do Zahoda, predvsem do ZDA. V prvi sapi je ustrezno odreagirala le Tanja Fajon, saj ji bruseljska kilometrina pomaga razumeti, da je vsakršno relativiziranje invazije na Ukrajino v kontekstu evropskih vrednot, na katere se redno sklicuje, povsem nesprejemljivo in neopravičljivo. Po dobrem prvem odzivu je Fajonova napake začela delati v nadaljevanju.

VEČ ...|21. 3. 2022
Rok Čakš: Janša kot riba v vodi, Golob pokazal inteligenco

Vojna v Ukrajini je notranjepolitično brbotanje pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami za nekaj tednov potisnila s TV ekranov in naslovnic. Kar še ne pomeni, da se v ozadju ni dogajalo ter da stranke niso preračunavale, kaj zanje pomeni nenaden zasuk celotnega fokusa kampanje.

Njihov donedavni prijatelj Putin je slovensko levico s svojo agresorsko potezo dobil na levi nogi. Prvo presojo, kako bi bilo na agresijo najbolj smotrno odreagirati, je več kot očitno meglila globoko ukoreninjena rusofilija ter tleče sovraštvo do Zahoda, predvsem do ZDA. V prvi sapi je ustrezno odreagirala le Tanja Fajon, saj ji bruseljska kilometrina pomaga razumeti, da je vsakršno relativiziranje invazije na Ukrajino v kontekstu evropskih vrednot, na katere se redno sklicuje, povsem nesprejemljivo in neopravičljivo. Po dobrem prvem odzivu je Fajonova napake začela delati v nadaljevanju.

Rok Čakš

komentar politika družba

VEČ ...|14. 3. 2022
Gabriel Kavčič: Ruski patriarh in invazija na Ukrajino

Ruski patriarh Kiril je v nedeljo prekinil svoj molk glede vojne v Ukrajini. Pričakovano je ob tem podprl ruskega predsednika in poskušal invazijo na Ukrajino upravičiti. 

Glede razmer v Donbasu je ponovil Putinove trditve, da se Ukrajina ukvarja z iztrebljanjem tamkajšnjih ruskih lojalistov. Vojno v Ukrajini je opisal kot del boja proti grehu in proti pritiskom liberalnega zahoda, katerega zaščitni znak so »gejevske parade«. V sredo je med pridigo Ruse in Ukrajince zopet označil za »eno ljudstvo« in obtožil Zahod, da oskrbuje Ukrajino z orožjem, da bi oslabil Rusijo zaradi vse večjega strahu pred tem, kako močna je postala.

Gabriel Kavčič: Ruski patriarh in invazija na Ukrajino

Ruski patriarh Kiril je v nedeljo prekinil svoj molk glede vojne v Ukrajini. Pričakovano je ob tem podprl ruskega predsednika in poskušal invazijo na Ukrajino upravičiti. 

Glede razmer v Donbasu je ponovil Putinove trditve, da se Ukrajina ukvarja z iztrebljanjem tamkajšnjih ruskih lojalistov. Vojno v Ukrajini je opisal kot del boja proti grehu in proti pritiskom liberalnega zahoda, katerega zaščitni znak so »gejevske parade«. V sredo je med pridigo Ruse in Ukrajince zopet označil za »eno ljudstvo« in obtožil Zahod, da oskrbuje Ukrajino z orožjem, da bi oslabil Rusijo zaradi vse večjega strahu pred tem, kako močna je postala.

Gabriel Kavčič

komentar politika vojna Rusija Ukrajina

Gabriel Kavčič: Ruski patriarh in invazija na Ukrajino

Ruski patriarh Kiril je v nedeljo prekinil svoj molk glede vojne v Ukrajini. Pričakovano je ob tem podprl ruskega predsednika in poskušal invazijo na Ukrajino upravičiti. 

Glede razmer v Donbasu je ponovil Putinove trditve, da se Ukrajina ukvarja z iztrebljanjem tamkajšnjih ruskih lojalistov. Vojno v Ukrajini je opisal kot del boja proti grehu in proti pritiskom liberalnega zahoda, katerega zaščitni znak so »gejevske parade«. V sredo je med pridigo Ruse in Ukrajince zopet označil za »eno ljudstvo« in obtožil Zahod, da oskrbuje Ukrajino z orožjem, da bi oslabil Rusijo zaradi vse večjega strahu pred tem, kako močna je postala.

VEČ ...|14. 3. 2022
Gabriel Kavčič: Ruski patriarh in invazija na Ukrajino

Ruski patriarh Kiril je v nedeljo prekinil svoj molk glede vojne v Ukrajini. Pričakovano je ob tem podprl ruskega predsednika in poskušal invazijo na Ukrajino upravičiti. 

Glede razmer v Donbasu je ponovil Putinove trditve, da se Ukrajina ukvarja z iztrebljanjem tamkajšnjih ruskih lojalistov. Vojno v Ukrajini je opisal kot del boja proti grehu in proti pritiskom liberalnega zahoda, katerega zaščitni znak so »gejevske parade«. V sredo je med pridigo Ruse in Ukrajince zopet označil za »eno ljudstvo« in obtožil Zahod, da oskrbuje Ukrajino z orožjem, da bi oslabil Rusijo zaradi vse večjega strahu pred tem, kako močna je postala.

Gabriel Kavčič

komentar politika vojna Rusija Ukrajina

VEČ ...|8. 3. 2022
Tadeja Zabret: Vesti iz Rusije: v Ukrajini ni vojne

Če bi v času vojne v Ukrajini živeli v Rusiji, bi na dogajanje utegnili gledati drugače. Ruski državni mediji namreč svoje prebivalce prepričujejo, da sploh ne gre za vojno, da so posnetki uničene ruske vojaške opreme s strani ukrajinskih sil ponarejeni, da civilisti v Ukrajini niso žrtve ruskih sil, ampak »ukrajinskih nacionalistov« ter da Ukrajina pravzaprav sama bombardira stanovanjske in druge nevojaške objekte.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tadeja Zabret: Vesti iz Rusije: v Ukrajini ni vojne

Če bi v času vojne v Ukrajini živeli v Rusiji, bi na dogajanje utegnili gledati drugače. Ruski državni mediji namreč svoje prebivalce prepričujejo, da sploh ne gre za vojno, da so posnetki uničene ruske vojaške opreme s strani ukrajinskih sil ponarejeni, da civilisti v Ukrajini niso žrtve ruskih sil, ampak »ukrajinskih nacionalistov« ter da Ukrajina pravzaprav sama bombardira stanovanjske in druge nevojaške objekte.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tadeja Zabret

komentar politika družba

Tadeja Zabret: Vesti iz Rusije: v Ukrajini ni vojne

Če bi v času vojne v Ukrajini živeli v Rusiji, bi na dogajanje utegnili gledati drugače. Ruski državni mediji namreč svoje prebivalce prepričujejo, da sploh ne gre za vojno, da so posnetki uničene ruske vojaške opreme s strani ukrajinskih sil ponarejeni, da civilisti v Ukrajini niso žrtve ruskih sil, ampak »ukrajinskih nacionalistov« ter da Ukrajina pravzaprav sama bombardira stanovanjske in druge nevojaške objekte.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|8. 3. 2022
Tadeja Zabret: Vesti iz Rusije: v Ukrajini ni vojne

Če bi v času vojne v Ukrajini živeli v Rusiji, bi na dogajanje utegnili gledati drugače. Ruski državni mediji namreč svoje prebivalce prepričujejo, da sploh ne gre za vojno, da so posnetki uničene ruske vojaške opreme s strani ukrajinskih sil ponarejeni, da civilisti v Ukrajini niso žrtve ruskih sil, ampak »ukrajinskih nacionalistov« ter da Ukrajina pravzaprav sama bombardira stanovanjske in druge nevojaške objekte.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tadeja Zabret

komentar politika družba

VEČ ...|7. 3. 2022
dr. Andrej Fink: Pismo papežu Frančišku ob napadu Rusije na Ukrajino

“Naslavljam Ti to pismo kot izraz velike skrbi, ki jo milijoni delimo s Teboj, ob napadu Rusije na Ukrajino. Ob nezaslišanem trpljenju stotisočev nedolžnih, ki ga je ta napad povzročil in ob veliki in resni nevarnosti, da svet zaide na nepovratno in samouničevalno pot.”

O papeževem pismu predsedniku Putinu v tokratnem komentarju portala Domovina.

dr. Andrej Fink: Pismo papežu Frančišku ob napadu Rusije na Ukrajino

“Naslavljam Ti to pismo kot izraz velike skrbi, ki jo milijoni delimo s Teboj, ob napadu Rusije na Ukrajino. Ob nezaslišanem trpljenju stotisočev nedolžnih, ki ga je ta napad povzročil in ob veliki in resni nevarnosti, da svet zaide na nepovratno in samouničevalno pot.”

O papeževem pismu predsedniku Putinu v tokratnem komentarju portala Domovina.

dr. Andrej Fink

komentar politika družba

dr. Andrej Fink: Pismo papežu Frančišku ob napadu Rusije na Ukrajino

“Naslavljam Ti to pismo kot izraz velike skrbi, ki jo milijoni delimo s Teboj, ob napadu Rusije na Ukrajino. Ob nezaslišanem trpljenju stotisočev nedolžnih, ki ga je ta napad povzročil in ob veliki in resni nevarnosti, da svet zaide na nepovratno in samouničevalno pot.”

O papeževem pismu predsedniku Putinu v tokratnem komentarju portala Domovina.

VEČ ...|7. 3. 2022
dr. Andrej Fink: Pismo papežu Frančišku ob napadu Rusije na Ukrajino

“Naslavljam Ti to pismo kot izraz velike skrbi, ki jo milijoni delimo s Teboj, ob napadu Rusije na Ukrajino. Ob nezaslišanem trpljenju stotisočev nedolžnih, ki ga je ta napad povzročil in ob veliki in resni nevarnosti, da svet zaide na nepovratno in samouničevalno pot.”

O papeževem pismu predsedniku Putinu v tokratnem komentarju portala Domovina.

dr. Andrej Fink

komentar politika družba

VEČ ...|28. 2. 2022
Rok Čakš: Tekma za 46 glasov, ki jih želi predsednik Pahor: tarča ni SDS, temveč Nova Slovenija in Povežimo Slovenijo

Dan po kulturnem prazniku je predsednik republike, Borut Pahor, podpisal odlok o razpisu državnozborskih volitev. Kot je obljubil, bodo te na prvi mogoč datum, 24. april.

Ob podpisu je podal nekaj ne nepomembnih sporočil. Ob pozivih k verodostojni programski in vsebinski razpravi ter izogibanju izključevalne retorike najbolj izstopa predsednikovo stališče, da bo mandat za sestavo vlade podelil tistemu, ki mu bo prinesel vsaj 46 poslanskih podpisov. Šele če teh ne bo, bo za mandatarja predlagal relativnega zmagovalca. K čemur je dodal pomenljivo opazko, da bo »nujno odgovoriti tudi na vprašanje, ali naj koalicije strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razume kot seštevek poslanskih mandatov vseh strank, ki jo sestavljajo, ali ne.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Tekma za 46 glasov, ki jih želi predsednik Pahor: tarča ni SDS, temveč Nova Slovenija in Povežimo Slovenijo

Dan po kulturnem prazniku je predsednik republike, Borut Pahor, podpisal odlok o razpisu državnozborskih volitev. Kot je obljubil, bodo te na prvi mogoč datum, 24. april.

Ob podpisu je podal nekaj ne nepomembnih sporočil. Ob pozivih k verodostojni programski in vsebinski razpravi ter izogibanju izključevalne retorike najbolj izstopa predsednikovo stališče, da bo mandat za sestavo vlade podelil tistemu, ki mu bo prinesel vsaj 46 poslanskih podpisov. Šele če teh ne bo, bo za mandatarja predlagal relativnega zmagovalca. K čemur je dodal pomenljivo opazko, da bo »nujno odgovoriti tudi na vprašanje, ali naj koalicije strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razume kot seštevek poslanskih mandatov vseh strank, ki jo sestavljajo, ali ne.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

Rok Čakš: Tekma za 46 glasov, ki jih želi predsednik Pahor: tarča ni SDS, temveč Nova Slovenija in Povežimo Slovenijo

Dan po kulturnem prazniku je predsednik republike, Borut Pahor, podpisal odlok o razpisu državnozborskih volitev. Kot je obljubil, bodo te na prvi mogoč datum, 24. april.

Ob podpisu je podal nekaj ne nepomembnih sporočil. Ob pozivih k verodostojni programski in vsebinski razpravi ter izogibanju izključevalne retorike najbolj izstopa predsednikovo stališče, da bo mandat za sestavo vlade podelil tistemu, ki mu bo prinesel vsaj 46 poslanskih podpisov. Šele če teh ne bo, bo za mandatarja predlagal relativnega zmagovalca. K čemur je dodal pomenljivo opazko, da bo »nujno odgovoriti tudi na vprašanje, ali naj koalicije strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razume kot seštevek poslanskih mandatov vseh strank, ki jo sestavljajo, ali ne.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|28. 2. 2022
Rok Čakš: Tekma za 46 glasov, ki jih želi predsednik Pahor: tarča ni SDS, temveč Nova Slovenija in Povežimo Slovenijo

Dan po kulturnem prazniku je predsednik republike, Borut Pahor, podpisal odlok o razpisu državnozborskih volitev. Kot je obljubil, bodo te na prvi mogoč datum, 24. april.

Ob podpisu je podal nekaj ne nepomembnih sporočil. Ob pozivih k verodostojni programski in vsebinski razpravi ter izogibanju izključevalne retorike najbolj izstopa predsednikovo stališče, da bo mandat za sestavo vlade podelil tistemu, ki mu bo prinesel vsaj 46 poslanskih podpisov. Šele če teh ne bo, bo za mandatarja predlagal relativnega zmagovalca. K čemur je dodal pomenljivo opazko, da bo »nujno odgovoriti tudi na vprašanje, ali naj koalicije strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razume kot seštevek poslanskih mandatov vseh strank, ki jo sestavljajo, ali ne.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

VEČ ...|21. 2. 2022
Rok Čakš: Ni prostora za izdajalce: Der Untergang Igorja Zorčiča

Dobro mu je kazalo: umirjen, zmeren levosredinski politik na prestižnem mestu predsednika državnega zbora, ljubljenec lestvic priljubljenosti politikov … Pa vendar v politiki zanj ni več prostora; še pes ga ne povoha, kaj šele Golob.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Ni prostora za izdajalce: Der Untergang Igorja Zorčiča

Dobro mu je kazalo: umirjen, zmeren levosredinski politik na prestižnem mestu predsednika državnega zbora, ljubljenec lestvic priljubljenosti politikov … Pa vendar v politiki zanj ni več prostora; še pes ga ne povoha, kaj šele Golob.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

Rok Čakš: Ni prostora za izdajalce: Der Untergang Igorja Zorčiča

Dobro mu je kazalo: umirjen, zmeren levosredinski politik na prestižnem mestu predsednika državnega zbora, ljubljenec lestvic priljubljenosti politikov … Pa vendar v politiki zanj ni več prostora; še pes ga ne povoha, kaj šele Golob.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|21. 2. 2022
Rok Čakš: Ni prostora za izdajalce: Der Untergang Igorja Zorčiča

Dobro mu je kazalo: umirjen, zmeren levosredinski politik na prestižnem mestu predsednika državnega zbora, ljubljenec lestvic priljubljenosti politikov … Pa vendar v politiki zanj ni več prostora; še pes ga ne povoha, kaj šele Golob.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

VEČ ...|14. 2. 2022
Rajko Podgoršek: Vse očitnejša težava na levi: veliko babic, kilavo dete

Glede na abstinenčno krizo po le dveletni odsotnosti od vzvodov oblasti smo lahko pričakovali, da bo levi pol te volitve spremenil v apokaliptično bitko za ‘biti ali ne biti’. Da pa se bo predvolilna kampanja na levici spremenila v takšno sračje gnezdo ter kakofonijo mnenj samooklicanih aktivistov in iniciativ, pa smo lahko pričakovali le maloštevilni slovenski volivci. In če po eni strani volivci slovenske pomladi z napetostjo iz tedna v teden pričakujejo, kdo bo glavni izzivalec trenutne koalicije, si verjetno težko predstavljamo, kako se v tej situaciji znajde levi volivec, ki še dva meseca pred volitvami pravzaprav ne ve, kdo bo šel na volitve kot prvi obraz in kakšen je pravzaprav levi politični program onkraj obsedenosti z Janezom Janšo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Vse očitnejša težava na levi: veliko babic, kilavo dete

Glede na abstinenčno krizo po le dveletni odsotnosti od vzvodov oblasti smo lahko pričakovali, da bo levi pol te volitve spremenil v apokaliptično bitko za ‘biti ali ne biti’. Da pa se bo predvolilna kampanja na levici spremenila v takšno sračje gnezdo ter kakofonijo mnenj samooklicanih aktivistov in iniciativ, pa smo lahko pričakovali le maloštevilni slovenski volivci. In če po eni strani volivci slovenske pomladi z napetostjo iz tedna v teden pričakujejo, kdo bo glavni izzivalec trenutne koalicije, si verjetno težko predstavljamo, kako se v tej situaciji znajde levi volivec, ki še dva meseca pred volitvami pravzaprav ne ve, kdo bo šel na volitve kot prvi obraz in kakšen je pravzaprav levi politični program onkraj obsedenosti z Janezom Janšo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

Rajko Podgoršek: Vse očitnejša težava na levi: veliko babic, kilavo dete

Glede na abstinenčno krizo po le dveletni odsotnosti od vzvodov oblasti smo lahko pričakovali, da bo levi pol te volitve spremenil v apokaliptično bitko za ‘biti ali ne biti’. Da pa se bo predvolilna kampanja na levici spremenila v takšno sračje gnezdo ter kakofonijo mnenj samooklicanih aktivistov in iniciativ, pa smo lahko pričakovali le maloštevilni slovenski volivci. In če po eni strani volivci slovenske pomladi z napetostjo iz tedna v teden pričakujejo, kdo bo glavni izzivalec trenutne koalicije, si verjetno težko predstavljamo, kako se v tej situaciji znajde levi volivec, ki še dva meseca pred volitvami pravzaprav ne ve, kdo bo šel na volitve kot prvi obraz in kakšen je pravzaprav levi politični program onkraj obsedenosti z Janezom Janšo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|14. 2. 2022
Rajko Podgoršek: Vse očitnejša težava na levi: veliko babic, kilavo dete

Glede na abstinenčno krizo po le dveletni odsotnosti od vzvodov oblasti smo lahko pričakovali, da bo levi pol te volitve spremenil v apokaliptično bitko za ‘biti ali ne biti’. Da pa se bo predvolilna kampanja na levici spremenila v takšno sračje gnezdo ter kakofonijo mnenj samooklicanih aktivistov in iniciativ, pa smo lahko pričakovali le maloštevilni slovenski volivci. In če po eni strani volivci slovenske pomladi z napetostjo iz tedna v teden pričakujejo, kdo bo glavni izzivalec trenutne koalicije, si verjetno težko predstavljamo, kako se v tej situaciji znajde levi volivec, ki še dva meseca pred volitvami pravzaprav ne ve, kdo bo šel na volitve kot prvi obraz in kakšen je pravzaprav levi politični program onkraj obsedenosti z Janezom Janšo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

VEČ ...|7. 2. 2022
Rajko Podgoršek: Medijski valjar na primeru Povežimo Slovenijo ”nepovabljencem” sporoča: roke stran od maziljenca!

V sredo smo v Sloveniji dobili politični projekt, ki gradi na medsebojnem programskem povezovanju različnih političnih akterjev, spoštljivi politični komunikaciji ter v času razgrete politične retorike na Slovenskem poizkuša prodreti s poudarjanjem zasledovanja programskih izhodišč, delovanja v skupno dobro ter iskreno željo po napredku države ter preseganju delitev. In čeprav gre za resno in po svoje inovativno politično platformo, ki je nastajala vsaj eno leto, v osrednjih medijih volivci o njej ne boste izvedeli praktično ničesar.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Medijski valjar na primeru Povežimo Slovenijo ”nepovabljencem” sporoča: roke stran od maziljenca!

V sredo smo v Sloveniji dobili politični projekt, ki gradi na medsebojnem programskem povezovanju različnih političnih akterjev, spoštljivi politični komunikaciji ter v času razgrete politične retorike na Slovenskem poizkuša prodreti s poudarjanjem zasledovanja programskih izhodišč, delovanja v skupno dobro ter iskreno željo po napredku države ter preseganju delitev. In čeprav gre za resno in po svoje inovativno politično platformo, ki je nastajala vsaj eno leto, v osrednjih medijih volivci o njej ne boste izvedeli praktično ničesar.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

Rajko Podgoršek: Medijski valjar na primeru Povežimo Slovenijo ”nepovabljencem” sporoča: roke stran od maziljenca!

V sredo smo v Sloveniji dobili politični projekt, ki gradi na medsebojnem programskem povezovanju različnih političnih akterjev, spoštljivi politični komunikaciji ter v času razgrete politične retorike na Slovenskem poizkuša prodreti s poudarjanjem zasledovanja programskih izhodišč, delovanja v skupno dobro ter iskreno željo po napredku države ter preseganju delitev. In čeprav gre za resno in po svoje inovativno politično platformo, ki je nastajala vsaj eno leto, v osrednjih medijih volivci o njej ne boste izvedeli praktično ničesar.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|7. 2. 2022
Rajko Podgoršek: Medijski valjar na primeru Povežimo Slovenijo ”nepovabljencem” sporoča: roke stran od maziljenca!

V sredo smo v Sloveniji dobili politični projekt, ki gradi na medsebojnem programskem povezovanju različnih političnih akterjev, spoštljivi politični komunikaciji ter v času razgrete politične retorike na Slovenskem poizkuša prodreti s poudarjanjem zasledovanja programskih izhodišč, delovanja v skupno dobro ter iskreno željo po napredku države ter preseganju delitev. In čeprav gre za resno in po svoje inovativno politično platformo, ki je nastajala vsaj eno leto, v osrednjih medijih volivci o njej ne boste izvedeli praktično ničesar.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

VEČ ...|31. 1. 2022
Matjaž Napast: Od kdaj je preplačevanje naložb luksemburškemu skladu ponovno slovenski “nacionalni interes”?

Slovenci očitno dobivamo še eno zgodbo o »nacionalnem interesu«. In to tistem, ki nam je povzročil nepopravljivo nacionalno škodo. Se še spomnite neumnih debat o pokvarjenih tujcih, ki nam bodo pobrali našo srebrnino? In kako se je na koncu izkazalo, da za vsem tistim vpitjem o razprodajanju države tiči zgolj koncept pretežno levosučne elite, da udobno razpolaga z državnimi firmami, ki nudijo topel dom za vse politike in njihove botre ter priročni bankomat, ko je to potrebno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast: Od kdaj je preplačevanje naložb luksemburškemu skladu ponovno slovenski “nacionalni interes”?

Slovenci očitno dobivamo še eno zgodbo o »nacionalnem interesu«. In to tistem, ki nam je povzročil nepopravljivo nacionalno škodo. Se še spomnite neumnih debat o pokvarjenih tujcih, ki nam bodo pobrali našo srebrnino? In kako se je na koncu izkazalo, da za vsem tistim vpitjem o razprodajanju države tiči zgolj koncept pretežno levosučne elite, da udobno razpolaga z državnimi firmami, ki nudijo topel dom za vse politike in njihove botre ter priročni bankomat, ko je to potrebno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentar politika družba

Matjaž Napast: Od kdaj je preplačevanje naložb luksemburškemu skladu ponovno slovenski “nacionalni interes”?

Slovenci očitno dobivamo še eno zgodbo o »nacionalnem interesu«. In to tistem, ki nam je povzročil nepopravljivo nacionalno škodo. Se še spomnite neumnih debat o pokvarjenih tujcih, ki nam bodo pobrali našo srebrnino? In kako se je na koncu izkazalo, da za vsem tistim vpitjem o razprodajanju države tiči zgolj koncept pretežno levosučne elite, da udobno razpolaga z državnimi firmami, ki nudijo topel dom za vse politike in njihove botre ter priročni bankomat, ko je to potrebno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|31. 1. 2022
Matjaž Napast: Od kdaj je preplačevanje naložb luksemburškemu skladu ponovno slovenski “nacionalni interes”?

Slovenci očitno dobivamo še eno zgodbo o »nacionalnem interesu«. In to tistem, ki nam je povzročil nepopravljivo nacionalno škodo. Se še spomnite neumnih debat o pokvarjenih tujcih, ki nam bodo pobrali našo srebrnino? In kako se je na koncu izkazalo, da za vsem tistim vpitjem o razprodajanju države tiči zgolj koncept pretežno levosučne elite, da udobno razpolaga z državnimi firmami, ki nudijo topel dom za vse politike in njihove botre ter priročni bankomat, ko je to potrebno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentar politika družba

VEČ ...|24. 1. 2022
Napetost med Rusijo in Ukrajino: oborožen spopad se ne splača nikomur, kar pa ga ne izključuje

Za razumevanje krize okoli Ukrajine moramo spomniti na Putinovo že davno izraženo mnenje, da je razpad Sovjetske zveze (zanj) bila tragedija in največja geopolitična katastrofa 20. stoletja.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Napetost med Rusijo in Ukrajino: oborožen spopad se ne splača nikomur, kar pa ga ne izključuje

Za razumevanje krize okoli Ukrajine moramo spomniti na Putinovo že davno izraženo mnenje, da je razpad Sovjetske zveze (zanj) bila tragedija in največja geopolitična katastrofa 20. stoletja.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andrej Fink

komentar politika družba

Napetost med Rusijo in Ukrajino: oborožen spopad se ne splača nikomur, kar pa ga ne izključuje

Za razumevanje krize okoli Ukrajine moramo spomniti na Putinovo že davno izraženo mnenje, da je razpad Sovjetske zveze (zanj) bila tragedija in največja geopolitična katastrofa 20. stoletja.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|24. 1. 2022
Napetost med Rusijo in Ukrajino: oborožen spopad se ne splača nikomur, kar pa ga ne izključuje

Za razumevanje krize okoli Ukrajine moramo spomniti na Putinovo že davno izraženo mnenje, da je razpad Sovjetske zveze (zanj) bila tragedija in največja geopolitična katastrofa 20. stoletja.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andrej Fink

komentar politika družba

VEČ ...|17. 1. 2022
Rok Čakš: Đoković, to ni Balkan, Avstralci jemljejo svojo državo resno

Balkanska posla v deželi tam spodaj na koncu vendarle niso šla skozi. Zgodaj zjutraj po našem času so trije sodniki zveznega sodišča soglasno zavrnili pritožbo srbskega tenisača na vladno odločitev o preklicu vizuma, kar pomeni, da je Đoković z Australian Opena izpadel, še preden je začel igrati. Sledi izgon iz države ter potencialno triletna prepoved vstopa v Avstralijo, kar bi najbrž zapečatilo njegove možnosti, da osvoji še svoj deseti avstralski turnir za grand slam.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Đoković, to ni Balkan, Avstralci jemljejo svojo državo resno

Balkanska posla v deželi tam spodaj na koncu vendarle niso šla skozi. Zgodaj zjutraj po našem času so trije sodniki zveznega sodišča soglasno zavrnili pritožbo srbskega tenisača na vladno odločitev o preklicu vizuma, kar pomeni, da je Đoković z Australian Opena izpadel, še preden je začel igrati. Sledi izgon iz države ter potencialno triletna prepoved vstopa v Avstralijo, kar bi najbrž zapečatilo njegove možnosti, da osvoji še svoj deseti avstralski turnir za grand slam.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

Rok Čakš: Đoković, to ni Balkan, Avstralci jemljejo svojo državo resno

Balkanska posla v deželi tam spodaj na koncu vendarle niso šla skozi. Zgodaj zjutraj po našem času so trije sodniki zveznega sodišča soglasno zavrnili pritožbo srbskega tenisača na vladno odločitev o preklicu vizuma, kar pomeni, da je Đoković z Australian Opena izpadel, še preden je začel igrati. Sledi izgon iz države ter potencialno triletna prepoved vstopa v Avstralijo, kar bi najbrž zapečatilo njegove možnosti, da osvoji še svoj deseti avstralski turnir za grand slam.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|17. 1. 2022
Rok Čakš: Đoković, to ni Balkan, Avstralci jemljejo svojo državo resno

Balkanska posla v deželi tam spodaj na koncu vendarle niso šla skozi. Zgodaj zjutraj po našem času so trije sodniki zveznega sodišča soglasno zavrnili pritožbo srbskega tenisača na vladno odločitev o preklicu vizuma, kar pomeni, da je Đoković z Australian Opena izpadel, še preden je začel igrati. Sledi izgon iz države ter potencialno triletna prepoved vstopa v Avstralijo, kar bi najbrž zapečatilo njegove možnosti, da osvoji še svoj deseti avstralski turnir za grand slam.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

VEČ ...|10. 1. 2022
Rajko Podgoršek: Dragi mediji, pred volitvami nam prosim ponudite soočenje vizij, ne lova na čarovnice

”Zaplet” z zadnjo oddajo Tarča, ki se je v maniri nekakšnega Kafkovega procesa odločila, da ravno januar 2022, štiri mesece pred volitvami, predstavlja odličen čas za obravnavo ”dosjeja” Kangler, je odstrl velik problem na poti do praznika demokracije 24. aprila. Če slovenski mainstream mediji ne želijo, da ne bomo tudi v Sloveniji podobno kot v ZDA, govorili o nekakšnih ”ukradenih” in ”zgoljufanih’‘ volitvah, bodo morali tako novinarji kot tudi vsi državljani z jasnimi zahtevami pristopiti do izvajanja naslednje predvolilne kampanje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Dragi mediji, pred volitvami nam prosim ponudite soočenje vizij, ne lova na čarovnice

”Zaplet” z zadnjo oddajo Tarča, ki se je v maniri nekakšnega Kafkovega procesa odločila, da ravno januar 2022, štiri mesece pred volitvami, predstavlja odličen čas za obravnavo ”dosjeja” Kangler, je odstrl velik problem na poti do praznika demokracije 24. aprila. Če slovenski mainstream mediji ne želijo, da ne bomo tudi v Sloveniji podobno kot v ZDA, govorili o nekakšnih ”ukradenih” in ”zgoljufanih’‘ volitvah, bodo morali tako novinarji kot tudi vsi državljani z jasnimi zahtevami pristopiti do izvajanja naslednje predvolilne kampanje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

Rajko Podgoršek: Dragi mediji, pred volitvami nam prosim ponudite soočenje vizij, ne lova na čarovnice

”Zaplet” z zadnjo oddajo Tarča, ki se je v maniri nekakšnega Kafkovega procesa odločila, da ravno januar 2022, štiri mesece pred volitvami, predstavlja odličen čas za obravnavo ”dosjeja” Kangler, je odstrl velik problem na poti do praznika demokracije 24. aprila. Če slovenski mainstream mediji ne želijo, da ne bomo tudi v Sloveniji podobno kot v ZDA, govorili o nekakšnih ”ukradenih” in ”zgoljufanih’‘ volitvah, bodo morali tako novinarji kot tudi vsi državljani z jasnimi zahtevami pristopiti do izvajanja naslednje predvolilne kampanje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|10. 1. 2022
Rajko Podgoršek: Dragi mediji, pred volitvami nam prosim ponudite soočenje vizij, ne lova na čarovnice

”Zaplet” z zadnjo oddajo Tarča, ki se je v maniri nekakšnega Kafkovega procesa odločila, da ravno januar 2022, štiri mesece pred volitvami, predstavlja odličen čas za obravnavo ”dosjeja” Kangler, je odstrl velik problem na poti do praznika demokracije 24. aprila. Če slovenski mainstream mediji ne želijo, da ne bomo tudi v Sloveniji podobno kot v ZDA, govorili o nekakšnih ”ukradenih” in ”zgoljufanih’‘ volitvah, bodo morali tako novinarji kot tudi vsi državljani z jasnimi zahtevami pristopiti do izvajanja naslednje predvolilne kampanje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

VEČ ...|3. 1. 2022
Milena Miklavčič: Namesto novoletnih zaobljub …

Tibetanci imajo zanimiv pregovor: »Komur postane ob prvem koraku žal, ker se je odpravil na goro, ta se ne bo povzpel niti do prvega klanca

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Namesto novoletnih zaobljub …

Tibetanci imajo zanimiv pregovor: »Komur postane ob prvem koraku žal, ker se je odpravil na goro, ta se ne bo povzpel niti do prvega klanca

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentar politika družba

Milena Miklavčič: Namesto novoletnih zaobljub …

Tibetanci imajo zanimiv pregovor: »Komur postane ob prvem koraku žal, ker se je odpravil na goro, ta se ne bo povzpel niti do prvega klanca

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|3. 1. 2022
Milena Miklavčič: Namesto novoletnih zaobljub …

Tibetanci imajo zanimiv pregovor: »Komur postane ob prvem koraku žal, ker se je odpravil na goro, ta se ne bo povzpel niti do prvega klanca

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentar politika družba

VEČ ...|27. 12. 2021
Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Jerman

komentar politika družba Slovenija tujina EU

Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|27. 12. 2021
Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Jerman

komentar politika družba Slovenija tujina EU

VEČ ...|20. 12. 2021
Rajko Podgoršek: Boj za politično sredino: Pojav povezanih sil levico pušča v strahu, da je njen monopol ogrožen

Manj kot pol leta pred parlamentarnimi volitvami nam agresivno prerivanje na slovenskem političnem parketu ter mesijanski vstop Roberta Goloba na politični parket kažeta pravo sliko, zakaj je levica tretjo Janševo vlado želela zrušiti z ulico in ne z volitvami. Obenem pa lahko v živo opazujemo paniko in bes v medijih ter na družbenih omrežjih, kaj se zgodi, ko nepovabljeni ”gostje” zrušijo načrte, ki jih za slovenski elektorat vedno znova pripravlja slovenska paradržava.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Boj za politično sredino: Pojav povezanih sil levico pušča v strahu, da je njen monopol ogrožen

Manj kot pol leta pred parlamentarnimi volitvami nam agresivno prerivanje na slovenskem političnem parketu ter mesijanski vstop Roberta Goloba na politični parket kažeta pravo sliko, zakaj je levica tretjo Janševo vlado želela zrušiti z ulico in ne z volitvami. Obenem pa lahko v živo opazujemo paniko in bes v medijih ter na družbenih omrežjih, kaj se zgodi, ko nepovabljeni ”gostje” zrušijo načrte, ki jih za slovenski elektorat vedno znova pripravlja slovenska paradržava.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

Rajko Podgoršek: Boj za politično sredino: Pojav povezanih sil levico pušča v strahu, da je njen monopol ogrožen

Manj kot pol leta pred parlamentarnimi volitvami nam agresivno prerivanje na slovenskem političnem parketu ter mesijanski vstop Roberta Goloba na politični parket kažeta pravo sliko, zakaj je levica tretjo Janševo vlado želela zrušiti z ulico in ne z volitvami. Obenem pa lahko v živo opazujemo paniko in bes v medijih ter na družbenih omrežjih, kaj se zgodi, ko nepovabljeni ”gostje” zrušijo načrte, ki jih za slovenski elektorat vedno znova pripravlja slovenska paradržava.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|20. 12. 2021
Rajko Podgoršek: Boj za politično sredino: Pojav povezanih sil levico pušča v strahu, da je njen monopol ogrožen

Manj kot pol leta pred parlamentarnimi volitvami nam agresivno prerivanje na slovenskem političnem parketu ter mesijanski vstop Roberta Goloba na politični parket kažeta pravo sliko, zakaj je levica tretjo Janševo vlado želela zrušiti z ulico in ne z volitvami. Obenem pa lahko v živo opazujemo paniko in bes v medijih ter na družbenih omrežjih, kaj se zgodi, ko nepovabljeni ”gostje” zrušijo načrte, ki jih za slovenski elektorat vedno znova pripravlja slovenska paradržava.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

VEČ ...|13. 12. 2021
Rok Čakš: Bo šlo v peto rado z Robertom Golobom? Kako poteka gradnja še enega projekta na levici

Nič kaj presenetljivo in nikakor nepričakovano nam je Dnevnik, za njim pa so razbobnali še POP TV in nekateri drugi, v soboto sporočil, da najnovejši novi obraz, Robert Golob, s svojo še neobstoječo stranko »posega tik pod vrh« politične scene. Za povrh pa bi ga ljudje za mandatarja imeli celo raje od Janeza Janše (referenca za leve volivce pa taka!).

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Bo šlo v peto rado z Robertom Golobom? Kako poteka gradnja še enega projekta na levici

Nič kaj presenetljivo in nikakor nepričakovano nam je Dnevnik, za njim pa so razbobnali še POP TV in nekateri drugi, v soboto sporočil, da najnovejši novi obraz, Robert Golob, s svojo še neobstoječo stranko »posega tik pod vrh« politične scene. Za povrh pa bi ga ljudje za mandatarja imeli celo raje od Janeza Janše (referenca za leve volivce pa taka!).

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

Rok Čakš: Bo šlo v peto rado z Robertom Golobom? Kako poteka gradnja še enega projekta na levici

Nič kaj presenetljivo in nikakor nepričakovano nam je Dnevnik, za njim pa so razbobnali še POP TV in nekateri drugi, v soboto sporočil, da najnovejši novi obraz, Robert Golob, s svojo še neobstoječo stranko »posega tik pod vrh« politične scene. Za povrh pa bi ga ljudje za mandatarja imeli celo raje od Janeza Janše (referenca za leve volivce pa taka!).

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|13. 12. 2021
Rok Čakš: Bo šlo v peto rado z Robertom Golobom? Kako poteka gradnja še enega projekta na levici

Nič kaj presenetljivo in nikakor nepričakovano nam je Dnevnik, za njim pa so razbobnali še POP TV in nekateri drugi, v soboto sporočil, da najnovejši novi obraz, Robert Golob, s svojo še neobstoječo stranko »posega tik pod vrh« politične scene. Za povrh pa bi ga ljudje za mandatarja imeli celo raje od Janeza Janše (referenca za leve volivce pa taka!).

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

VEČ ...|6. 12. 2021
Rajko Podgoršek: Konkretno Počivalška in Kovšce drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem

V soboto sta se v Celju Stranka modernega centra ter Gospodarska aktivna stranka pod vodstvom obeh predsednikov Zdravka Počivalška in Alojza Kovšce združili v novo stranko, Konkretno. Stranka je po Državljanski listi Gregorja Viranta drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem. V primerjavi z Gregorjem Virantom pa novo stranko poleg shizofrenega pojmovanja liberalizma na Slovenskem tokrat čaka mnogo bolj nenaklonjeno medijsko okolje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Konkretno Počivalška in Kovšce drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem

V soboto sta se v Celju Stranka modernega centra ter Gospodarska aktivna stranka pod vodstvom obeh predsednikov Zdravka Počivalška in Alojza Kovšce združili v novo stranko, Konkretno. Stranka je po Državljanski listi Gregorja Viranta drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem. V primerjavi z Gregorjem Virantom pa novo stranko poleg shizofrenega pojmovanja liberalizma na Slovenskem tokrat čaka mnogo bolj nenaklonjeno medijsko okolje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

Rajko Podgoršek: Konkretno Počivalška in Kovšce drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem

V soboto sta se v Celju Stranka modernega centra ter Gospodarska aktivna stranka pod vodstvom obeh predsednikov Zdravka Počivalška in Alojza Kovšce združili v novo stranko, Konkretno. Stranka je po Državljanski listi Gregorja Viranta drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem. V primerjavi z Gregorjem Virantom pa novo stranko poleg shizofrenega pojmovanja liberalizma na Slovenskem tokrat čaka mnogo bolj nenaklonjeno medijsko okolje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|6. 12. 2021
Rajko Podgoršek: Konkretno Počivalška in Kovšce drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem

V soboto sta se v Celju Stranka modernega centra ter Gospodarska aktivna stranka pod vodstvom obeh predsednikov Zdravka Počivalška in Alojza Kovšce združili v novo stranko, Konkretno. Stranka je po Državljanski listi Gregorja Viranta drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem. V primerjavi z Gregorjem Virantom pa novo stranko poleg shizofrenega pojmovanja liberalizma na Slovenskem tokrat čaka mnogo bolj nenaklonjeno medijsko okolje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

VEČ ...|29. 11. 2021
Peter Merše: Evropski parlament in razprava o Sloveniji: Iluzija demokracije

Ta teden smo lahko od blizu spremljali razpravo o Sloveniji v Evropskem parlamentu, najvišji demokratični instituciji Evropske unije. A ta demokracija je bolj iluzija kot pa resnična vladavina ljudstva, večina »razpravljavcev« pa bi od realnosti težko bila bolj oddaljena.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: Evropski parlament in razprava o Sloveniji: Iluzija demokracije

Ta teden smo lahko od blizu spremljali razpravo o Sloveniji v Evropskem parlamentu, najvišji demokratični instituciji Evropske unije. A ta demokracija je bolj iluzija kot pa resnična vladavina ljudstva, večina »razpravljavcev« pa bi od realnosti težko bila bolj oddaljena.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentar politika družba

Peter Merše: Evropski parlament in razprava o Sloveniji: Iluzija demokracije

Ta teden smo lahko od blizu spremljali razpravo o Sloveniji v Evropskem parlamentu, najvišji demokratični instituciji Evropske unije. A ta demokracija je bolj iluzija kot pa resnična vladavina ljudstva, večina »razpravljavcev« pa bi od realnosti težko bila bolj oddaljena.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|29. 11. 2021
Peter Merše: Evropski parlament in razprava o Sloveniji: Iluzija demokracije

Ta teden smo lahko od blizu spremljali razpravo o Sloveniji v Evropskem parlamentu, najvišji demokratični instituciji Evropske unije. A ta demokracija je bolj iluzija kot pa resnična vladavina ljudstva, večina »razpravljavcev« pa bi od realnosti težko bila bolj oddaljena.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentar politika družba

VEČ ...|22. 11. 2021
Peter Jerman: Bo z razkritjem prstnih odtisov Fajonove na poročilu delegacije LIBE ter vladnim zaprtjem tem “STA” in “delegirani tožilci” konec izvažanja notranje politike v EU?

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Bo z razkritjem prstnih odtisov Fajonove na poročilu delegacije LIBE ter vladnim zaprtjem tem “STA” in “delegirani tožilci” konec izvažanja notranje politike v EU?

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentar politika družba

Peter Jerman: Bo z razkritjem prstnih odtisov Fajonove na poročilu delegacije LIBE ter vladnim zaprtjem tem “STA” in “delegirani tožilci” konec izvažanja notranje politike v EU?

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|22. 11. 2021
Peter Jerman: Bo z razkritjem prstnih odtisov Fajonove na poročilu delegacije LIBE ter vladnim zaprtjem tem “STA” in “delegirani tožilci” konec izvažanja notranje politike v EU?

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentar politika družba

VEČ ...|15. 11. 2021
Peter Merše: Zakaj je skupna oddaja RTV in POP TV o covidu-19 ena velika zapravljena priložnost

Delta različica covida-19 je vzela šalo. Po številu okužb na prebivalca smo svetovni rekorderji, intenzivna nega in bolnišnice so prezasedene, precepljenost med najnižjimi v Evropi, narod pa razdeljen kot že dolgo ne. Poleg običajnih delitev, ki smo jih že vajeni, se je pojavila še ena, skoraj močnejša od vseh drugih, na cepljene in necepljene.

Peter Merše: Zakaj je skupna oddaja RTV in POP TV o covidu-19 ena velika zapravljena priložnost

Delta različica covida-19 je vzela šalo. Po številu okužb na prebivalca smo svetovni rekorderji, intenzivna nega in bolnišnice so prezasedene, precepljenost med najnižjimi v Evropi, narod pa razdeljen kot že dolgo ne. Poleg običajnih delitev, ki smo jih že vajeni, se je pojavila še ena, skoraj močnejša od vseh drugih, na cepljene in necepljene.

Peter Merše

komentar politika družba

Peter Merše: Zakaj je skupna oddaja RTV in POP TV o covidu-19 ena velika zapravljena priložnost

Delta različica covida-19 je vzela šalo. Po številu okužb na prebivalca smo svetovni rekorderji, intenzivna nega in bolnišnice so prezasedene, precepljenost med najnižjimi v Evropi, narod pa razdeljen kot že dolgo ne. Poleg običajnih delitev, ki smo jih že vajeni, se je pojavila še ena, skoraj močnejša od vseh drugih, na cepljene in necepljene.

VEČ ...|15. 11. 2021
Peter Merše: Zakaj je skupna oddaja RTV in POP TV o covidu-19 ena velika zapravljena priložnost

Delta različica covida-19 je vzela šalo. Po številu okužb na prebivalca smo svetovni rekorderji, intenzivna nega in bolnišnice so prezasedene, precepljenost med najnižjimi v Evropi, narod pa razdeljen kot že dolgo ne. Poleg običajnih delitev, ki smo jih že vajeni, se je pojavila še ena, skoraj močnejša od vseh drugih, na cepljene in necepljene.

Peter Merše

komentar politika družba

VEČ ...|25. 10. 2021
Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentar politika družba

Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|25. 10. 2021
Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentar politika družba

VEČ ...|18. 10. 2021
Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|18. 10. 2021
Rok Čakš: Kaj sem o svobodi medijev v Sloveniji povedal evropskim poslancem delegacije LIBE

Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

VEČ ...|11. 10. 2021
Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentar politika družba

Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|11. 10. 2021
Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentar politika družba

VEČ ...|4. 10. 2021
Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentar politika družba

Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|4. 10. 2021
Peter Merše: Pohod za življenje z letošnjim letom postal faktor tudi v Sloveniji

Prvi Pohod za življenje leta 2014 je bil prvi poskus prenosa tega uspešnega gibanja na slovenska tla, lani so bili postavljeni temelji kontinuiranega organiziranja Pohoda za življenje, z letošnjim letom pa je Pohod za življenje postal faktor v slovenski družbi na področju opozarjanja na pomen človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentar politika družba

VEČ ...|27. 9. 2021
Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|27. 9. 2021
Rok Čakš: V javnem šolstvu se ne čutijo pristojni za promocijo znanosti

Ob vseh slabih plateh, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, je po drugi strani naplavila nekatera pomembna spoznanja o naši družbi in nas samih. Ob prvi resni krizi generacije, rojene in vzgojene v lagodju potrošniškega kapitalizma, so se razkrile tudi njegove postranske negativne posledice. Najbolj očitno denimo prevlada egoizma nad medčloveško solidarnostjo ter odsotnost občutka državljanske dolžnosti in odgovornosti za skupno dobro. Nekoliko presenetljivo pa tudi razširjenost skepse do znanosti in nezaupanja do strokovnih avtoritet, če nizko zaupanje v politiko še lahko razumemo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

VEČ ...|20. 9. 2021
Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentar politika družba

Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|20. 9. 2021
Milena Miklavčič: Vlada končno uvedla komunikacijo, ki jo Slovenci razumejo: PCT ključ do trgovskih centrov

“Kaj o družbi, v kateri živimo, pove to, da se nekateri v vrsto za cepljenje niso postavili tedaj, ko so bile bolnišnice polne sodržavljanov, in to celo najbolj ranljivih skupin, ampak šele zdaj, ko jim bo to olajšalo nakupovanje v trgovskih centrih? Veliko. Nič dobrega.”

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentar politika družba

VEČ ...|13. 9. 2021
Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban

komentar politika družba

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|13. 9. 2021
Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban

komentar politika družba

VEČ ...|6. 9. 2021
Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|6. 9. 2021
Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

VEČ ...|30. 8. 2021
Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentar politika družba

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|30. 8. 2021
Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentar politika družba

VEČ ...|23. 8. 2021
Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rok Čakš

komentar politika družba Slovenija

Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|23. 8. 2021
Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rok Čakš

komentar politika družba Slovenija

VEČ ...|16. 8. 2021
dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink

komentar politika družba

dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|16. 8. 2021
dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink

komentar politika družba

VEČ ...|9. 8. 2021
Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentar politika družba

Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|9. 8. 2021
Matjaž Napast: Šli bi se butični turizem, a smo zanj preveč vase zagledani in samozadostni

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matjaž Napast

komentar politika družba

VEČ ...|2. 8. 2021
Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Gabriel Kavčič

komentar politika družba

Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

VEČ ...|2. 8. 2021
Gabriel Kavčič: O izkoriščanju ubogega naroda

Pred dobrim letom je med protesti v Zahodni Evropi in ZDA nasrkal marsikateri spomenik. Huliganski revolucionarji so se znašali nad vsem, kar naj bi predstavljalo belsko nadvlado in zatiranje temnopoltih.

Dogajanje naj bi bilo – po razumevanju protestnikov – višek kulture in nova stopnja naše civilizacije, ker naj bi ob tem, ko »obračunamo« z našo zgodovino, postali tudi bolj humani in bolj napredni.

Čeprav je razmislek o naši zgodovini seveda na mestu, le-ta ne more biti revolucionarnega kova, kot smo mu bili takrat priča. Zato je govorjenje o humanosti in naprednosti neprimerno: šlo je (in še danes gre) le za kup vandalov, ki jim je zgodovinski trenutek odprl možnost izživljanja nasilja.

V Sloveniji je bilo teh teženj manj. Le zakaj? Ker je za izbris zgodovine ena revolucija že »dosegla večjo humanost« in so bili »napačni« spomeniki in stavbe že porušeni. Tako lahko danes gledamo spomenike zadnjih desetletij, ki, zanimivo, ne motijo nikogar, pa čeprav bi bilo z vidika nadvlade in zatiranja treba dvakrat premisliti o primernosti obstoja kakega izmed njih.

Gabriel Kavčič

komentar politika družba

VEČ ...|26. 7. 2021
Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Jakob Vid Zupančič

komentar politika družba Slovenija

Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|26. 7. 2021
Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Jakob Vid Zupančič

komentar politika družba Slovenija

VEČ ...|19. 7. 2021
dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink

komentar politika družba

dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|19. 7. 2021
dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink

komentar politika družba

VEČ ...|12. 7. 2021
Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Peter Merše

komentar politika družba

Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

VEČ ...|12. 7. 2021
Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Peter Merše

komentar politika družba

VEČ ...|5. 7. 2021
Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|5. 7. 2021
Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

VEČ ...|28. 6. 2021
Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matej Tonin

komentar politika družba

Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|28. 6. 2021
Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matej Tonin

komentar politika družba

VEČ ...|21. 6. 2021
Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Boštjan Furlan

komentar politika družba

Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|21. 6. 2021
Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Boštjan Furlan

komentar politika družba

VEČ ...|14. 6. 2021
Rok Frelih: Osamosvojitelje lahko upokoji samo tisti, ki jih je izbral: ljudstvo

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih: Osamosvojitelje lahko upokoji samo tisti, ki jih je izbral: ljudstvo

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih

komentar politika družba

Rok Frelih: Osamosvojitelje lahko upokoji samo tisti, ki jih je izbral: ljudstvo

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|14. 6. 2021
Rok Frelih: Osamosvojitelje lahko upokoji samo tisti, ki jih je izbral: ljudstvo

Prisotnost osamosvojiteljev v slovenski politiki in na ostalih vplivnih in odgovornih funkcijah marsikoga moti, in mnogi se aktivno zavzemajo za to, da bi jih iz sfere vpliva odstranili. Tako je Tomaž Vesel pred časom izjavil, da je osamosvojitelje treba upokojiti, podobna stališča je ob predstavitvi svoje novoustanovljene stranke zavzel tudi Jure Leben, ki se je Janezu Janši sicer vljudno, a z očitnim sarkazmom zahvalil za pretekle zasluge, in ga hkrati pozval, da odide, ker je čas za nove ljudi v politiki.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih

komentar politika družba

VEČ ...|7. 6. 2021
Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentar politika družba pravo odnosi

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|7. 6. 2021
Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentar politika družba pravo odnosi

VEČ ...|31. 5. 2021
Rok Čakš: Oprostite, ampak kdo je Igor Zorčič?!

Vladna koalicija je v petek na tajnem glasovanju ponovno prevprašala svoje zaveznike v parlamentu, ali so ji za ne ravno usodno, a tudi ne povsem nepomembno kadrovsko vprašanje pripravljeni zagotoviti glasove absolutne večine. Privijanju strun na usklajevalnih sestankih navkljub je bil odgovor tudi v drugo enak prejšnjemu – za zamenjavo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča v aktualni sestavi ter ob trenutnih vložkih ostaja »le« 45 glasov. Eden premalo torej.

Rok Čakš: Oprostite, ampak kdo je Igor Zorčič?!

Vladna koalicija je v petek na tajnem glasovanju ponovno prevprašala svoje zaveznike v parlamentu, ali so ji za ne ravno usodno, a tudi ne povsem nepomembno kadrovsko vprašanje pripravljeni zagotoviti glasove absolutne večine. Privijanju strun na usklajevalnih sestankih navkljub je bil odgovor tudi v drugo enak prejšnjemu – za zamenjavo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča v aktualni sestavi ter ob trenutnih vložkih ostaja »le« 45 glasov. Eden premalo torej.

Rok Čakš

komentar politika družba

Rok Čakš: Oprostite, ampak kdo je Igor Zorčič?!

Vladna koalicija je v petek na tajnem glasovanju ponovno prevprašala svoje zaveznike v parlamentu, ali so ji za ne ravno usodno, a tudi ne povsem nepomembno kadrovsko vprašanje pripravljeni zagotoviti glasove absolutne večine. Privijanju strun na usklajevalnih sestankih navkljub je bil odgovor tudi v drugo enak prejšnjemu – za zamenjavo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča v aktualni sestavi ter ob trenutnih vložkih ostaja »le« 45 glasov. Eden premalo torej.

VEČ ...|31. 5. 2021
Rok Čakš: Oprostite, ampak kdo je Igor Zorčič?!

Vladna koalicija je v petek na tajnem glasovanju ponovno prevprašala svoje zaveznike v parlamentu, ali so ji za ne ravno usodno, a tudi ne povsem nepomembno kadrovsko vprašanje pripravljeni zagotoviti glasove absolutne večine. Privijanju strun na usklajevalnih sestankih navkljub je bil odgovor tudi v drugo enak prejšnjemu – za zamenjavo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča v aktualni sestavi ter ob trenutnih vložkih ostaja »le« 45 glasov. Eden premalo torej.

Rok Čakš

komentar politika družba

Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 5. 2022
Vincenc in Verena Gotthardt

Rojaki iz Argentine so po treh letih znova poromali v Lujan, obeležil so tudi prvi Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, v oddaji ste lahko spoznali kulturna ustvarjalca z avstrijske Koroške, Vincenca in Vereno Gotthardt.  

Vincenc in Verena Gotthardt

Rojaki iz Argentine so po treh letih znova poromali v Lujan, obeležil so tudi prvi Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, v oddaji ste lahko spoznali kulturna ustvarjalca z avstrijske Koroške, Vincenca in Vereno Gotthardt.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|24. 5. 2022
Dobrota in zlo

V nedeljo zvečer me je pretresel ogled dokumentarnega filma Bitka za Kijev, vojnega dopisnika RTV Slovenija Valentina Areha. Na njemu lasten način je skupaj s snemalci gledalcu približal trpljenje preprostih, nič krivih ukrajinskih ljudi, na katere se je v onemoglosti svoje zavedenosti spravil vsa gnev ruske vojne pošasti, katere osnovni gradnik so spet navadni ljudje, mladi fantje, na silo in zavedeni potisnjeni v morijo. 

Dobrota in zlo

V nedeljo zvečer me je pretresel ogled dokumentarnega filma Bitka za Kijev, vojnega dopisnika RTV Slovenija Valentina Areha. Na njemu lasten način je skupaj s snemalci gledalcu približal trpljenje preprostih, nič krivih ukrajinskih ljudi, na katere se je v onemoglosti svoje zavedenosti spravil vsa gnev ruske vojne pošasti, katere osnovni gradnik so spet navadni ljudje, mladi fantje, na silo in zavedeni potisnjeni v morijo. 

Robert Božič

komentarukrajina

Naš gost

VEČ ...|21. 5. 2022
Franka Žgavec

Franka Žgavec je od leta 1998 predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, ki letos obeležuje 60-letnico delovanja. Na Dragi 2021 je prejela 10. Peterlinovo nagrado. Vse svoje življenje je posvetila kulturnemu delu slovenske skupnosti na obeh straneh meje. Je tudi predsednica Zadruge Goriška Mohorjeva družba, dejavna v številnih društvih in tudi zborovodja. 

Franka Žgavec

Franka Žgavec je od leta 1998 predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, ki letos obeležuje 60-letnico delovanja. Na Dragi 2021 je prejela 10. Peterlinovo nagrado. Vse svoje življenje je posvetila kulturnemu delu slovenske skupnosti na obeh straneh meje. Je tudi predsednica Zadruge Goriška Mohorjeva družba, dejavna v številnih društvih in tudi zborovodja. 

Matjaž Merljak

spominživljenje

Pogovor o

VEČ ...|25. 5. 2022
Delovanje opozicije v novem sklicu DZ

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in vodja poslanske skupine Nsi Jožef Horvat sta komentirala manevre opozicije, kadre nastajajoče vlade in koalicijsko pogodbo.

Delovanje opozicije v novem sklicu DZ

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in vodja poslanske skupine Nsi Jožef Horvat sta komentirala manevre opozicije, kadre nastajajoče vlade in koalicijsko pogodbo.

Radio Ognjišče

politikaživljenjepogovor

Moja zgodba

VEČ ...|22. 5. 2022
Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože MožinaTamara Griesser PečarNacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Radijski misijon 2022

VEČ ...|9. 4. 2022
7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Ritem srca

VEČ ...|27. 5. 2022
Utrinki z letošnjega Ritma srca 2022

Prisluhnili smo vtisom nekaterih izvajalcev z letošnjega Ritma srca. Pred mikrofon Blaža Lesnika so stopili Brigita Pintar, Nika Pirnat, Matej Šoklič in Urška Šutar. Oddajo smo zaključili s povabilom na zadnji letošnji večer SKG na Rakovniku, ki ga v sodelovanju z Mestom na gori prihodnji četrtek pripravlja zasedba Peró+.

Utrinki z letošnjega Ritma srca 2022

Prisluhnili smo vtisom nekaterih izvajalcev z letošnjega Ritma srca. Pred mikrofon Blaža Lesnika so stopili Brigita Pintar, Nika Pirnat, Matej Šoklič in Urška Šutar. Oddajo smo zaključili s povabilom na zadnji letošnji večer SKG na Rakovniku, ki ga v sodelovanju z Mestom na gori prihodnji četrtek pripravlja zasedba Peró+.

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovostiSKG

Kolokvij

VEČ ...|27. 5. 2022
Romanje k svetemu Ignaciju na Pohorju

Jezuitski kolegij v Ljubljani vabi mlade na poletno romanje k svetemu Ignaciju na Pohorju. V oddaji Kolokvij sta ga predstavila kaplan v župniji Dravlje p. Egon Hriberšek in namestnik ravnatelja Jezuitskega kolegija v Ljubljani Janez Gorenc.

Romanje k svetemu Ignaciju na Pohorju

Jezuitski kolegij v Ljubljani vabi mlade na poletno romanje k svetemu Ignaciju na Pohorju. V oddaji Kolokvij sta ga predstavila kaplan v župniji Dravlje p. Egon Hriberšek in namestnik ravnatelja Jezuitskega kolegija v Ljubljani Janez Gorenc.

Marjan Bunič

mladiduhovnostpogovorromanjesveti Ignacij

Petkov večer

VEČ ...|27. 5. 2022
Godba vabi na koncert, Števerjan pa na festival

Gostili smo Godbo Domžale, ki vabi na koncert z olimpijskim ognjem in Kvatropirci. V Števerjanu pa upajo, da jim bo končno uspelo izpeljati 50. Števerjanski festival narodno zabavne glasbe.

Godba vabi na koncert, Števerjan pa na festival

Gostili smo Godbo Domžale, ki vabi na koncert z olimpijskim ognjem in Kvatropirci. V Števerjanu pa upajo, da jim bo končno uspelo izpeljati 50. Števerjanski festival narodno zabavne glasbe.

Radio Ognjišče

Števerjanfranka padovanIlaria BergnachGodba DomžaleStudenecMatej Primožič

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 5. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan