Bolezen otroka in srečanje z izvirom
V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...
12. 10. 2018
Bolezen otroka in srečanje z izvirom
V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...

Blaž Lesnik

VEČ ...|12. 10. 2018
Bolezen otroka in srečanje z izvirom
V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...

Blaž Lesnik

duhovnostpogovorbolezenvera

Iz Betanije

VEČ ... |
Podstrešja in kupi odvečnih stvari

S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo pokukali na podstrešje in vas skušali spodbuditi, da se poslovite od stvari, ki jih že vrsto let niste uporabili ali oblekli.

Podstrešja in kupi odvečnih stvari

S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo pokukali na podstrešje in vas skušali spodbuditi, da se poslovite od stvari, ki jih že vrsto let niste uporabili ali oblekli.

duhovnostsvetovanjepospravljanjekopičenje

Iz Betanije

Podstrešja in kupi odvečnih stvari

S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo pokukali na podstrešje in vas skušali spodbuditi, da se poslovite od stvari, ki jih že vrsto let niste uporabili ali oblekli.

VEČ ...|31. 12. 2021
Podstrešja in kupi odvečnih stvari

S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo pokukali na podstrešje in vas skušali spodbuditi, da se poslovite od stvari, ki jih že vrsto let niste uporabili ali oblekli.

Mirjam Judež

duhovnostsvetovanjepospravljanjekopičenje

Iz Betanije

VEČ ... |
Omare in čevlji

S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo se danes lotili omar in čevljev.

Omare in čevlji

S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo se danes lotili omar in čevljev.

duhovnostsvetovanje

Iz Betanije

Omare in čevlji

S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo se danes lotili omar in čevljev.

VEČ ...|29. 12. 2021
Omare in čevlji

S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo se danes lotili omar in čevljev.

Mateja Subotičanec

duhovnostsvetovanje

Iz Betanije

VEČ ... |
Pospravljamo :)

V rubriki Iz Betanije smo v zadnjem tednu letošnjega leta pospravljali. Doslej smo veliko pospravljali po svoji notranjosti, zdaj pa bo treba narediti nekaj reda tudi v omarah in predalih. Danes je svetovalka za urejen dom Tina Simčič spregovorila o vzgoji otrok za pospravljanje, o sprotnem pospravljanju perila in posode.

Pospravljamo :)

V rubriki Iz Betanije smo v zadnjem tednu letošnjega leta pospravljali. Doslej smo veliko pospravljali po svoji notranjosti, zdaj pa bo treba narediti nekaj reda tudi v omarah in predalih. Danes je svetovalka za urejen dom Tina Simčič spregovorila o vzgoji otrok za pospravljanje, o sprotnem pospravljanju perila in posode.

svetovanjeotrocidružbamladivzgoja

Iz Betanije

Pospravljamo :)

V rubriki Iz Betanije smo v zadnjem tednu letošnjega leta pospravljali. Doslej smo veliko pospravljali po svoji notranjosti, zdaj pa bo treba narediti nekaj reda tudi v omarah in predalih. Danes je svetovalka za urejen dom Tina Simčič spregovorila o vzgoji otrok za pospravljanje, o sprotnem pospravljanju perila in posode.

VEČ ...|27. 12. 2021
Pospravljamo :)

V rubriki Iz Betanije smo v zadnjem tednu letošnjega leta pospravljali. Doslej smo veliko pospravljali po svoji notranjosti, zdaj pa bo treba narediti nekaj reda tudi v omarah in predalih. Danes je svetovalka za urejen dom Tina Simčič spregovorila o vzgoji otrok za pospravljanje, o sprotnem pospravljanju perila in posode.

Tanja Dominko

svetovanjeotrocidružbamladivzgoja

Iz Betanije

VEČ ... |
Darila

Z družinskim terapevtom Mihom Ruparčičem smo razmišljali o sočutju, hvaležnosti, dobrodelnosti in o tem, da so starejši darilo.

Darila

Z družinskim terapevtom Mihom Ruparčičem smo razmišljali o sočutju, hvaležnosti, dobrodelnosti in o tem, da so starejši darilo.

duhovnostsvetovanjedarilaprazniki

Iz Betanije

Darila

Z družinskim terapevtom Mihom Ruparčičem smo razmišljali o sočutju, hvaležnosti, dobrodelnosti in o tem, da so starejši darilo.

VEČ ...|24. 12. 2021
Darila

Z družinskim terapevtom Mihom Ruparčičem smo razmišljali o sočutju, hvaležnosti, dobrodelnosti in o tem, da so starejši darilo.

Mirjam Judež

duhovnostsvetovanjedarilaprazniki

Iz Betanije

VEČ ... |
Darila

Miha Ruparčič, družinski terapevt, nas je v rubriki Iz Betanije spomnil, da je največje darilo, ki ga lahko podarimo otroku in drugim, odnos. Nobena, še tako velika in draga darila, ne morejo nadomestiti časa in odnosa.

Darila

Miha Ruparčič, družinski terapevt, nas je v rubriki Iz Betanije spomnil, da je največje darilo, ki ga lahko podarimo otroku in drugim, odnos. Nobena, še tako velika in draga darila, ne morejo nadomestiti časa in odnosa.

duhovnostsvetovanje

Iz Betanije

Darila

Miha Ruparčič, družinski terapevt, nas je v rubriki Iz Betanije spomnil, da je največje darilo, ki ga lahko podarimo otroku in drugim, odnos. Nobena, še tako velika in draga darila, ne morejo nadomestiti časa in odnosa.

VEČ ...|22. 12. 2021
Darila

Miha Ruparčič, družinski terapevt, nas je v rubriki Iz Betanije spomnil, da je največje darilo, ki ga lahko podarimo otroku in drugim, odnos. Nobena, še tako velika in draga darila, ne morejo nadomestiti časa in odnosa.

Mateja Subotičanec

duhovnostsvetovanje

Iz Betanije

VEČ ... |
Darila

Z nami je bil družinski terapevt Miha Ruparčič. Tema o darilih je znova aktualna.

Darila

Z nami je bil družinski terapevt Miha Ruparčič. Tema o darilih je znova aktualna.

duhovnostsvetovanje

Iz Betanije

Darila

Z nami je bil družinski terapevt Miha Ruparčič. Tema o darilih je znova aktualna.

VEČ ...|20. 12. 2021
Darila

Z nami je bil družinski terapevt Miha Ruparčič. Tema o darilih je znova aktualna.

Mateja Subotičanec

duhovnostsvetovanje

Iz Betanije

VEČ ... |
Samskost

V rubriki Iz Betanije ta teden odstiramo tančice samskosti. Na nek način samski so tudi ljudje, ki letajo s cveta na cvet. Je kaj upanja, da se bodo nekoč ustalili? Prisluhnili ste lahko doc. dr. Dragu Jerebicu.

Samskost

V rubriki Iz Betanije ta teden odstiramo tančice samskosti. Na nek način samski so tudi ljudje, ki letajo s cveta na cvet. Je kaj upanja, da se bodo nekoč ustalili? Prisluhnili ste lahko doc. dr. Dragu Jerebicu.

duhovnostsvetovanje

Iz Betanije

Samskost

V rubriki Iz Betanije ta teden odstiramo tančice samskosti. Na nek način samski so tudi ljudje, ki letajo s cveta na cvet. Je kaj upanja, da se bodo nekoč ustalili? Prisluhnili ste lahko doc. dr. Dragu Jerebicu.

VEČ ...|17. 12. 2021
Samskost

V rubriki Iz Betanije ta teden odstiramo tančice samskosti. Na nek način samski so tudi ljudje, ki letajo s cveta na cvet. Je kaj upanja, da se bodo nekoč ustalili? Prisluhnili ste lahko doc. dr. Dragu Jerebicu.

Mateja Subotičanec

duhovnostsvetovanje

Iz Betanije

VEČ ... |
Samskost

Gost je bil Drago Jerebic

Samskost

Gost je bil Drago Jerebic

duhovnostsvetovanje

Iz Betanije

Samskost

Gost je bil Drago Jerebic

VEČ ...|15. 12. 2021
Samskost

Gost je bil Drago Jerebic

Mateja Subotičanec

duhovnostsvetovanje

Iz Betanije

Iz Betanije

"Najstrašnejša revščina je osamljenost in občutek, da te nihče nima rad." Besede svetnice matere Terezije so našle odmev tudi v rubriki, ki trikrat na teden prinaša raznolike vsebine: od obravnavanja pasti sodobnega načina življenja, izzivov zakonskega življenja in vzgoje, do duhovnih spodbud in vsebin za starejše. Naš namen je, da bi iz Betanije (hiše stiske) odšli spodbujeni in vsaj malo manj obteženi.

Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
O kratkih zgodbah Jakobovih romarjev v Moji poti

Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.

O kratkih zgodbah Jakobovih romarjev v Moji poti

Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.

Blaž Lesnik

romanjeJakobove potiKompostelahojanaravapot

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Duhovna misel

VEČ ... |
Moč blagoslova

Ko je Frančišek pozdravljal, je bilo to slišati kot blagoslov: “Sveti mir v Gospodu,” ali “želim vsem vam zdravje in mir.” V redovnem vodilu je naročil bratom, naj bo njihov pozdrav: “Mir tej hiši.”

Moč blagoslova

Ko je Frančišek pozdravljal, je bilo to slišati kot blagoslov: “Sveti mir v Gospodu,” ali “želim vsem vam zdravje in mir.” V redovnem vodilu je naročil bratom, naj bo njihov pozdrav: “Mir tej hiši.”

Tadej Sadar

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Vrnitev pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini

Italijanski senat, zgornji dom parlamenta, je z veliko večino odobril reformo deželnega statuta Furlanije – Julijske krajine, ki uvaja t.i. širše lokalne uprave in s tem vrača pred desetimi leti ukinjene pokrajine. Spremembo deželnega statuta je novembra lani podprl že spodnji dom parlamenta. Reformo je predlagala vladajoča desna koalicija. Deželni svetnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Marko Pisani je ocenil, da se je z ukinitvijo pokrajin zmanjšala možnost za aktivno soupravljanje območja, na katerem živi slovenska manjšina. Svet slovenskih organizacij SSO izraža zadovoljstvo ob ponovni ustanovitvi pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Walter Bandelj meni, da gre za velik dosežek za Slovence v Italiji ter za pomembno pridobitev, zlasti za manjše občine na obmejnem območju.

Vrnitev pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini

Italijanski senat, zgornji dom parlamenta, je z veliko večino odobril reformo deželnega statuta Furlanije – Julijske krajine, ki uvaja t.i. širše lokalne uprave in s tem vrača pred desetimi leti ukinjene pokrajine. Spremembo deželnega statuta je novembra lani podprl že spodnji dom parlamenta. Reformo je predlagala vladajoča desna koalicija. Deželni svetnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Marko Pisani je ocenil, da se je z ukinitvijo pokrajin zmanjšala možnost za aktivno soupravljanje območja, na katerem živi slovenska manjšina. Svet slovenskih organizacij SSO izraža zadovoljstvo ob ponovni ustanovitvi pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Walter Bandelj meni, da gre za velik dosežek za Slovence v Italiji ter za pomembno pridobitev, zlasti za manjše občine na obmejnem območju.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ... |
Alen Salihović: Predvolilni ples oblasti in klavrni račun za Slovenijo

Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«

Alen Salihović: Predvolilni ples oblasti in klavrni račun za Slovenijo

Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«

Radio Ognjišče Alen Salihović

komentarpolitikavladavolitve

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Alen Salihović

politikazdravstvokomentarjan macarol

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti in prenova Prešernove hiše v Vrbi

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo podelil nagrado za življenjsko delo in pet odličij posameznikom in skupini, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju. Ministrstvo za kulturo je sklenilo pogodbo za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta ob Prešernovi domačiji. Dela bo izvajalo podjetje, ki je že rekonstruiralo domačijo in prenovilo Prešernovo rojstno hišo, ki jo bodo za javnost spet odprli ob letošnjem kulturnem prazniku.

Nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti in prenova Prešernove hiše v Vrbi

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo podelil nagrado za življenjsko delo in pet odličij posameznikom in skupini, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju. Ministrstvo za kulturo je sklenilo pogodbo za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta ob Prešernovi domačiji. Dela bo izvajalo podjetje, ki je že rekonstruiralo domačijo in prenovilo Prešernovo rojstno hišo, ki jo bodo za javnost spet odprli ob letošnjem kulturnem prazniku.

Jože Bartolj

kulturaJSKDprenova Prešernove domačije

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 23. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 23. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Žganci

Sestra Nikolina je povedala, kako naredimo koruzne in ajdove žgance, ki zelo sodijo k joti ali segedinu. Za koruzne potrebujemo koruzni zdrob, in sicer v 1 ½ l vode (ki jih lahko dodamo še malo olja masla ali pa žlico zaseke tako, da je voda malo pomaščen) stresemo ½ l zdroba. Solimo in takoj začnemo z mešanjem ter počakamo do vrenja. Mešamo 15-20 minut, da se zgosti. Poleti jih lahko jemo s kislim mlekom ali pa zraven ponudimo solato. Ajdove žgance pa zakuhamo v vrelo, slano vodo. Ajdovo moko pomešam z malo pšenične, skupaj presejem in potem stresem v vrelo vodo. Potrebujmo ¾ l vode za ½ k ajdove moke. Kuhamo v večjem, višjem loncu. Ko voda začne vreti, vsujemo kupček moke in pokrijemo. Vrelec vode mora priti čez moko. Nato v moko z ročajem kuhalnice naredimo luknjo in pustimo vreti 10-15 minut. Vodo odcedimo v skledo in začnemo mešati (najbolje z veliko dvorogeljno vilico - leseno ali pa kovinsko). Med mešanjem počasi prilivamo žgančevko. Prilivam toliko časa, da se začnejo delati žganci. Nato zabelimo z vročo maščobo (ocvirki, zaseka, raztopljeno maslo), tako da zacvrči. Nato jih z vilicami zdrobimo. Če skuhamo večjo količino, jih nadrobimo po delih.  

Žganci

Sestra Nikolina je povedala, kako naredimo koruzne in ajdove žgance, ki zelo sodijo k joti ali segedinu. Za koruzne potrebujemo koruzni zdrob, in sicer v 1 ½ l vode (ki jih lahko dodamo še malo olja masla ali pa žlico zaseke tako, da je voda malo pomaščen) stresemo ½ l zdroba. Solimo in takoj začnemo z mešanjem ter počakamo do vrenja. Mešamo 15-20 minut, da se zgosti. Poleti jih lahko jemo s kislim mlekom ali pa zraven ponudimo solato. Ajdove žgance pa zakuhamo v vrelo, slano vodo. Ajdovo moko pomešam z malo pšenične, skupaj presejem in potem stresem v vrelo vodo. Potrebujmo ¾ l vode za ½ k ajdove moke. Kuhamo v večjem, višjem loncu. Ko voda začne vreti, vsujemo kupček moke in pokrijemo. Vrelec vode mora priti čez moko. Nato v moko z ročajem kuhalnice naredimo luknjo in pustimo vreti 10-15 minut. Vodo odcedimo v skledo in začnemo mešati (najbolje z veliko dvorogeljno vilico - leseno ali pa kovinsko). Med mešanjem počasi prilivamo žgančevko. Prilivam toliko časa, da se začnejo delati žganci. Nato zabelimo z vročo maščobo (ocvirki, zaseka, raztopljeno maslo), tako da zacvrči. Nato jih z vilicami zdrobimo. Če skuhamo večjo količino, jih nadrobimo po delih.  

Matjaž Merljak

kuhajmo