Is podcast
Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov.
Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov.
Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov.
Zakladi naše dediščine
Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta.
Zakladi naše dediščine
Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta.
Zakladi naše dediščine
Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič.
Zakladi naše dediščine
Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič.
Zakladi naše dediščine
Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice.
Zakladi naše dediščine
Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice.
Zakladi naše dediščine
Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih.
Zakladi naše dediščine
Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih.
Zakladi naše dediščine
Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna.
Zakladi naše dediščine
Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna.
Zakladi naše dediščine
Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega.
Zakladi naše dediščine
Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega.
Zakladi naše dediščine
Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.
Zakladi naše dediščine
Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Slovencem po svetu in domovini
V Celovcu bo od jutri do četrtka potekala Tribuna. Referent Krščanske kulturne zveze za gledališče Milan Piko nam je povedal, da je to lutkovno-gledališko srečanje slovenskih ljubiteljskih gledaliških skupin s Koroške in največji mladinski gledališki festival na Koroškem. Krščanska kulturna zveza v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo že 50 let podpira gledališko dejavnost slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem. Tribuna bo letos potekala na treh prizoriščih v Celovcu in bo prinesla enajst predstav za vse starostne skupine. 26. februarja pa bo tudi večerna predstava, kjer bo gledališka skupina Teatr Srce iz Dobrle vasi s komedijo A.T. Linharta Matiček se ženi poskrbela za razvedrilo in smeh.
Globine
V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!
Naš pogled
Naš gost
O svojem duhovniškem poslanstvu, glasbenem delu in še čem je pripovedoval župnik v Levpi Lojze Kobal. Igranja orgel se je učil pri prof. Jožetu Troštu, vodil razne pevske zbore, tudi v koprski stolnici, bil ravnatelj Orglarske šole Nova Gorica, na začetku pa sodeloval v enem prvih ansamblov, ki so ustvarjali t. i. duhovno ritmično glasbo, Klicarji.
Sol in luč
Za tokratno oddajo Sol in luč, smo izbrali delo Boba Goffa, ki skozi osebne izkušnje predstavi, kako v nepopolnem svetu živeti smiselno in polno življenje. Kako v tegobah vsakdana izkoristiti ves svoj potencial in slediti cilju, ki je samo vaš. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Sanjajte drzno, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Kulturni utrinki
Publicist, geolog in zgodovinar Alojzij Pavel Florjančič, prijatelj pokojnega koroškega slikarja Jožeta Tisnikarja, je pred časom Kulturnemu društvu Jože Tisnikar doniral nekaj slikarjevih zgodnjih del. Del donacije je skupaj z deli drugih umetnikov na ogled na razstavi v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Umrla je režiserka Marija Šeme Baričevič, ki je na nacionalni televiziji utirala pot svojim kolegom in kolegicam, ki so začeli režirati igrane in dokumentarne oddaje ter televizijske filme. Celovečerni prvenec Kaj ti je deklica scenaristke in režiserke Urške Djukić je na letošnjem 75. mednarodnem filmskem festivalu Berlinale prejel nagrado fipresci, ki jo podeljuje mednarodno združenje filmskih kritikov, za najboljši film v novem tekmovalnem programu Perspektive.
Naš pogled
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potrebujemo: 60 dag moke, žličko soli, 2 do 3 rumenjake, žlico in pol sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, vsaj 3 dag ali celo kocko kvasa, toplo mleko, 3 dag masla in 1-2 žlici olja. Kvas s sladkorjem in 2 žlicama toplega mleka raztopimo, dodamo še malo moke. V moko naredimo jamico, vanjo damo rumenjake, ob strani pa sol. To zgnetemo, dodamo vzhajan kvas in počasi prilivamo prijetno toplo, ne vroče mleko. Z roko mesimo. Dodamo še limonino lupino in rum. Na koncu dodamo maščobo. Dobro ga ugnetemo. Testo naj vzhaja do uro in pol. Na pomokanem prtu enakomerno razvaljamo in razrežemo kvadratke za dva dobra prsta ali tri širine, zarežemo tudi vmes. Nato spet vzhajajo 30-40 minut. Na koncu pripravimo maščobo za cvrenje. Preizkus temperature naredimo s koščkom testa, ki ga damo v olje. Če pride do dna in nazaj v štetju en, dva, tri, je temperatura pravšnja. Najprej damo v olje vrhnjo stran, pokrito cvremo 3 minute, nato odkrijemo in obrnemo ter do konca ocvremo. Flancate pobiramo na cedilo ali rešetko. S sladkorjem v prahu jih potresemo šele pred serviranjem.