Manca Hribar: Čudeži dostojnega umiranja kot predokus nebes

Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.

Pogled na mlada vina, o podeželski zahvalni sv. maši in vabilo na posvet ZED

Pozeba in ostale vremenske ujme so botrovale precejšnjemu znižanju pridelka grozdja, kar je ostalo, pa je bilo zelo kakovostno. Zato so taka tudi mlada vina, pravijo vinogradniki. V oddaji tudi o podeželski zahvalni sv. maši in vabilo na Zadravčevo Erjavčeve dneve...

Kako do poravnave?

Pojasnili smo, kaj je to poravnava, za katere postopke je primerna in kako lahko pride do razrešitve spora s pomočjo poravnalca. V našem studiu je bil gost Miha Jeraša, ki je tudi sam v tej vlogi v kazenskih postopkih večkrat nastopil.  

Alenka Puhar: Kako se gre v smrt … z izzivalnim nasmehom

Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.