Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje kultura

19. 1. 2021
Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

Mateja Subotičanec

VEČ ...|19. 1. 2021
Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjekultura

Od slike do besede

VEČ ...|15. 4. 2025
Priimki na Gorenjskem

Avtor knjige Priimki, Tino Mamič je bil gost oddaje. Predstavili smo njegovo knjigo.

Priimki na Gorenjskem

Avtor knjige Priimki, Tino Mamič je bil gost oddaje. Predstavili smo njegovo knjigo.

pogovor spomin družba

Od slike do besede

Priimki na Gorenjskem

Avtor knjige Priimki, Tino Mamič je bil gost oddaje. Predstavili smo njegovo knjigo.

VEČ ...|15. 4. 2025
Priimki na Gorenjskem

Avtor knjige Priimki, Tino Mamič je bil gost oddaje. Predstavili smo njegovo knjigo.

Mateja Subotičanec

pogovor spomin družba

Od slike do besede

VEČ ...|8. 4. 2025
Jože Felc

Oddaja je bila posvečena nevropsihiatru, pisatelju in pesniku Jožetu Felcu. Mineva namreč petnajst let od njegove smrti.

Jože Felc

Oddaja je bila posvečena nevropsihiatru, pisatelju in pesniku Jožetu Felcu. Mineva namreč petnajst let od njegove smrti.

Od slike do besede

Jože Felc

Oddaja je bila posvečena nevropsihiatru, pisatelju in pesniku Jožetu Felcu. Mineva namreč petnajst let od njegove smrti.

VEČ ...|8. 4. 2025
Jože Felc

Oddaja je bila posvečena nevropsihiatru, pisatelju in pesniku Jožetu Felcu. Mineva namreč petnajst let od njegove smrti.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ...|1. 4. 2025
1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

Od slike do besede

1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

VEČ ...|1. 4. 2025
1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ...|25. 3. 2025
Dr. Janez Juhant, knjiga in jubilej

Tokrat smo v oddaji Od slike do besede šli na Domačijo pod sv. Antonom, tja nas je popeljal dr. Janez Juhant, ki je lani ob petdesetletnici mašništva namesto zahvalnih podobic izdal kar knjigo. Avtor knjige se sprehodi skozi življenjsko pot in se s hvaležnostjo ozira tudi na trpke ovinke, ki jih je prehodil. 

Dr. Janez Juhant, knjiga in jubilej

Tokrat smo v oddaji Od slike do besede šli na Domačijo pod sv. Antonom, tja nas je popeljal dr. Janez Juhant, ki je lani ob petdesetletnici mašništva namesto zahvalnih podobic izdal kar knjigo. Avtor knjige se sprehodi skozi življenjsko pot in se s hvaležnostjo ozira tudi na trpke ovinke, ki jih je prehodil. 

pogovor spomin

Od slike do besede

Dr. Janez Juhant, knjiga in jubilej

Tokrat smo v oddaji Od slike do besede šli na Domačijo pod sv. Antonom, tja nas je popeljal dr. Janez Juhant, ki je lani ob petdesetletnici mašništva namesto zahvalnih podobic izdal kar knjigo. Avtor knjige se sprehodi skozi življenjsko pot in se s hvaležnostjo ozira tudi na trpke ovinke, ki jih je prehodil. 

VEČ ...|25. 3. 2025
Dr. Janez Juhant, knjiga in jubilej

Tokrat smo v oddaji Od slike do besede šli na Domačijo pod sv. Antonom, tja nas je popeljal dr. Janez Juhant, ki je lani ob petdesetletnici mašništva namesto zahvalnih podobic izdal kar knjigo. Avtor knjige se sprehodi skozi življenjsko pot in se s hvaležnostjo ozira tudi na trpke ovinke, ki jih je prehodil. 

Mateja Subotičanec

pogovor spomin

Od slike do besede

VEČ ...|18. 3. 2025
Smrt v nepojansnjenih okoliščinah

Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski. 

Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.

Smrt v nepojansnjenih okoliščinah

Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski. 

Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.

pogovor spomin

Od slike do besede

Smrt v nepojansnjenih okoliščinah

Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski. 

Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.

VEČ ...|18. 3. 2025
Smrt v nepojansnjenih okoliščinah

Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski. 

Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.

Mateja Subotičanec

pogovor spomin

Od slike do besede

VEČ ...|11. 3. 2025
Posvet ob stoletnici rojstva Alojza Rebule

Dr. Janko Kos in Tomaž Simčič, sta spregovorila o posvetu ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Prisluhnili smo tudi odlomkom iz knjige Credo.

Posvet ob stoletnici rojstva Alojza Rebule

Dr. Janko Kos in Tomaž Simčič, sta spregovorila o posvetu ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Prisluhnili smo tudi odlomkom iz knjige Credo.

literatura

Od slike do besede

Posvet ob stoletnici rojstva Alojza Rebule

Dr. Janko Kos in Tomaž Simčič, sta spregovorila o posvetu ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Prisluhnili smo tudi odlomkom iz knjige Credo.

VEČ ...|11. 3. 2025
Posvet ob stoletnici rojstva Alojza Rebule

Dr. Janko Kos in Tomaž Simčič, sta spregovorila o posvetu ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Prisluhnili smo tudi odlomkom iz knjige Credo.

Mateja Subotičanec

literatura

Od slike do besede

VEČ ...|4. 3. 2025
Papež Pij II. in zapisi o slovenskem ozemlju

V tokratni oddaji smo predstavili Zgodnje humanistične spise in zapise o slovenskem ozemlju. Avtor je Enej Silvij Piccolomini, papež Pij II. Spise sta prevedla Anja Božič in brat Jan Dominik Bogataj.

Papež Pij II. in zapisi o slovenskem ozemlju

V tokratni oddaji smo predstavili Zgodnje humanistične spise in zapise o slovenskem ozemlju. Avtor je Enej Silvij Piccolomini, papež Pij II. Spise sta prevedla Anja Božič in brat Jan Dominik Bogataj.

spomin pogovor duhovnost

Od slike do besede

Papež Pij II. in zapisi o slovenskem ozemlju

V tokratni oddaji smo predstavili Zgodnje humanistične spise in zapise o slovenskem ozemlju. Avtor je Enej Silvij Piccolomini, papež Pij II. Spise sta prevedla Anja Božič in brat Jan Dominik Bogataj.

VEČ ...|4. 3. 2025
Papež Pij II. in zapisi o slovenskem ozemlju

V tokratni oddaji smo predstavili Zgodnje humanistične spise in zapise o slovenskem ozemlju. Avtor je Enej Silvij Piccolomini, papež Pij II. Spise sta prevedla Anja Božič in brat Jan Dominik Bogataj.

Mateja Subotičanec

spomin pogovor duhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|25. 2. 2025
Eseji in Blaž Podobnik

Založba KUD Logos je pred kratkim ponatisnila zbirko esejev Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. Avtor člankov je tudi glasbenik, zato smo ga bomo v oddaji slišali tudi v pesmi.

Eseji in Blaž Podobnik

Založba KUD Logos je pred kratkim ponatisnila zbirko esejev Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. Avtor člankov je tudi glasbenik, zato smo ga bomo v oddaji slišali tudi v pesmi.

pogovor glasba kultura

Od slike do besede

Eseji in Blaž Podobnik

Založba KUD Logos je pred kratkim ponatisnila zbirko esejev Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. Avtor člankov je tudi glasbenik, zato smo ga bomo v oddaji slišali tudi v pesmi.

VEČ ...|25. 2. 2025
Eseji in Blaž Podobnik

Založba KUD Logos je pred kratkim ponatisnila zbirko esejev Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. Avtor člankov je tudi glasbenik, zato smo ga bomo v oddaji slišali tudi v pesmi.

Mateja Subotičanec

pogovor glasba kultura

Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 4. 2025
Spomin na pregnane rojake

V Celovcu, točneje pred spomenikom Valentina Omana na železniški postaji v Žrelcu, so se spomnili obletnice pregona in vrnitve slovenskih družin z avstrijske Koroške. 14. in 15. aprila 1942 so namreč nacionalsocialisti od doma pregnali 227 koroško-slovenskih družin, to je okoli tisoč rojakov. Ti so se na svoje domove vrnili šele po koncu vojne, torej pred 80-imi let. Prireditev Tisoč ljudi so pripravili pri Zvezi slovenskih pregnank in pregnancev. Kot priča časa je govorila znanstvenica Katja Sturm-Schnabl, ki se že desetletja ukvarja s temami spominske kulture, nacionalsocializma in slovenske manjšine v Avstriji. Zastopnica deželnega glavarja Gaby Schaunig se je po poročanju Slovenskega sporeda ORF zahvalila vsem, ki si prizadevajo za spominjanje ključnih trenutkov zgodovine. Poudarila je tudi, kako pomembno je zavzeti stališče in odločno spregovoriti ter stati za izrečenimi besedami: „Nikoli več!“. 

Spomin na pregnane rojake

V Celovcu, točneje pred spomenikom Valentina Omana na železniški postaji v Žrelcu, so se spomnili obletnice pregona in vrnitve slovenskih družin z avstrijske Koroške. 14. in 15. aprila 1942 so namreč nacionalsocialisti od doma pregnali 227 koroško-slovenskih družin, to je okoli tisoč rojakov. Ti so se na svoje domove vrnili šele po koncu vojne, torej pred 80-imi let. Prireditev Tisoč ljudi so pripravili pri Zvezi slovenskih pregnank in pregnancev. Kot priča časa je govorila znanstvenica Katja Sturm-Schnabl, ki se že desetletja ukvarja s temami spominske kulture, nacionalsocializma in slovenske manjšine v Avstriji. Zastopnica deželnega glavarja Gaby Schaunig se je po poročanju Slovenskega sporeda ORF zahvalila vsem, ki si prizadevajo za spominjanje ključnih trenutkov zgodovine. Poudarila je tudi, kako pomembno je zavzeti stališče in odločno spregovoriti ter stati za izrečenimi besedami: „Nikoli več!“. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|15. 4. 2025
Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Tadej Sadar

duhovnostkultura

Za življenje

VEČ ...|12. 4. 2025
Alenka Rebula: Zelo globoke stvari se pokažejo samo v miru

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o pomenu prepoznavanja nezavednega, ki vodi čustva in odzive, kako se resnično spoznati in kako šele postavljeni lahko delujemo v ljubezni. Kaj to sploh pomeni, živeti v sobivanju iz ljubezni - Ljubezen je velika beseda, kako lahko prepoznamo, če so v ozadju vzorci, iz katerih delujemo, pa se jih ne zavedamo, ali morda strahovi, ki jih imamo v sebi, še od rodov nazaj.  

Alenka Rebula: Zelo globoke stvari se pokažejo samo v miru

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o pomenu prepoznavanja nezavednega, ki vodi čustva in odzive, kako se resnično spoznati in kako šele postavljeni lahko delujemo v ljubezni. Kaj to sploh pomeni, živeti v sobivanju iz ljubezni - Ljubezen je velika beseda, kako lahko prepoznamo, če so v ozadju vzorci, iz katerih delujemo, pa se jih ne zavedamo, ali morda strahovi, ki jih imamo v sebi, še od rodov nazaj.  

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|16. 4. 2025
Zbiralec skrbi

Sredi vasi je bil trg, ki so ga obkrožala drevesa. Na trgu so se shajali ljudje, ki so zbirali stvari, katere so drugi zavrgli ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Zbiralec skrbi

Sredi vasi je bil trg, ki so ga obkrožala drevesa. Na trgu so se shajali ljudje, ki so zbirali stvari, katere so drugi zavrgli ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|15. 4. 2025
Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved

komentarumetna inteligencaChatGPTavtentičnostjezikVelika nočOljska goraduhovnostbranjeJeruzalemDamijana Medved

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 4. 2025
O razstavi Barok in o razstavi obarvanih fotografij ljubljanskega potresa

Predstavitev dveh razstav. V Narodni galeriji so na ogled biseri baroka, v NUK-u pa razstava obarvanih fotografij iz časa rušilnega potresa v Ljubljani.

O razstavi Barok in o razstavi obarvanih fotografij ljubljanskega potresa

Predstavitev dveh razstav. V Narodni galeriji so na ogled biseri baroka, v NUK-u pa razstava obarvanih fotografij iz časa rušilnega potresa v Ljubljani.

Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmbaroknarodna galerija. NUKfotorgrafije o lj. potresu

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 4. 2025
Erika Ašič: Kaj storim jaz? 

Smo v tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Oboje je praznik veselja, slavljenja. Toda vmes je veliki petek. Nepredstavljivo trpljenje.

Erika Ašič: Kaj storim jaz? 

Smo v tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Oboje je praznik veselja, slavljenja. Toda vmes je veliki petek. Nepredstavljivo trpljenje.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|16. 4. 2025
Spominjamo se dne 16. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 4. 2025
Potica – testo in nadev

Potica ne sme manjkati pri žegnu jedi za veliko noč. Sestro Nikolino smo vprašali, na kaj biti pozoren pri pripravi testa. Prvi nasvet je bil, da si pravočasno pripravimo vse sestavine – najbolje že zvečer, da niso do zadnjega v hladilniku. Potem moramo paziti, da sestavljamo po receptu. Pomembno je, da testo dobro pregnetemo. Ker med tem postaja trdo, lahko po potrebi prilijemo še kakšno žlico mleka. Če gnetemo prekratek čas, ne dobimo prave trdote in potem imamo testo, ki počasi vzhaja in poka. Pri gnetenju se mora ločiti od sklede pa tudi od rok. Če je še zelo mehko in se drži rok, dodamo ščepec oziroma žlico moke in še malo pognetemo. Nato mora testo dovolj časa vzhajati – uro in pol in pri tem ga bo še enkrat več. Če nadev še ni do konca pripravljen, testo še malo pognetemo. Da je dovolj vzhajano, preverimo tako, da gremo s prstom v testo in se mora lepo dvigniti. Razvaljamo ga po pomokanem prtu, in sicer enakomerno, tanko. Če pri valjanju nastanejo debeli robovi, jih s koleščkom odrežemo in naredimo kakšen brioš. Kaj pa nadev – kaj storimo, če ga je preveč in kaj, če ga je premalo? Namazati moramo bogato, pravi sestra Nikolina, a ne preveč, sicer bo potica slaninasta. Če je nadeva preveč, ga lahko spravimo in ga bomo uporabili naslednjič. Če pa je nadeva premalo, namažemo bolj tanko in mogoče bolj bogato posujemo z rozinami, ki smo jih namočili v rumu. Nenamazan kos lahko posujemo samo z rozinami ali pa ga celo odrežemo. Potico zavijamo z roko. Zavijati začnemo na robu in pazimo, da je zavito testo.

Potica – testo in nadev

Potica ne sme manjkati pri žegnu jedi za veliko noč. Sestro Nikolino smo vprašali, na kaj biti pozoren pri pripravi testa. Prvi nasvet je bil, da si pravočasno pripravimo vse sestavine – najbolje že zvečer, da niso do zadnjega v hladilniku. Potem moramo paziti, da sestavljamo po receptu. Pomembno je, da testo dobro pregnetemo. Ker med tem postaja trdo, lahko po potrebi prilijemo še kakšno žlico mleka. Če gnetemo prekratek čas, ne dobimo prave trdote in potem imamo testo, ki počasi vzhaja in poka. Pri gnetenju se mora ločiti od sklede pa tudi od rok. Če je še zelo mehko in se drži rok, dodamo ščepec oziroma žlico moke in še malo pognetemo. Nato mora testo dovolj časa vzhajati – uro in pol in pri tem ga bo še enkrat več. Če nadev še ni do konca pripravljen, testo še malo pognetemo. Da je dovolj vzhajano, preverimo tako, da gremo s prstom v testo in se mora lepo dvigniti. Razvaljamo ga po pomokanem prtu, in sicer enakomerno, tanko. Če pri valjanju nastanejo debeli robovi, jih s koleščkom odrežemo in naredimo kakšen brioš. Kaj pa nadev – kaj storimo, če ga je preveč in kaj, če ga je premalo? Namazati moramo bogato, pravi sestra Nikolina, a ne preveč, sicer bo potica slaninasta. Če je nadeva preveč, ga lahko spravimo in ga bomo uporabili naslednjič. Če pa je nadeva premalo, namažemo bolj tanko in mogoče bolj bogato posujemo z rozinami, ki smo jih namočili v rumu. Nenamazan kos lahko posujemo samo z rozinami ali pa ga celo odrežemo. Potico zavijamo z roko. Zavijati začnemo na robu in pazimo, da je zavito testo.

Matjaž Merljak

kuhajmo