Is podcast
»In, kako je?« me vsako nedeljo vpraša župnik, ko se snideva pri pripravi cerkve za nedeljsko mašo. »V redu, ker smo zopet tukaj,« mu odgovorim in se nasmejiva drug drugemu. Tako se začne, ko pripravljava za nov teden, ki se začne z mašo. Mogoče nič posebnega, vendar naju ravno to vprašanje razoroži, da potem sproščeno govoriva o vsem. Priznam, da me ta gesta vedno znova nagovarja, kako graditi odnose, ki so v današnjih časih postali tako zapleteni.
»In, kako je?« me vsako nedeljo vpraša župnik, ko se snideva pri pripravi cerkve za nedeljsko mašo. »V redu, ker smo zopet tukaj,« mu odgovorim in se nasmejiva drug drugemu. Tako se začne, ko pripravljava za nov teden, ki se začne z mašo. Mogoče nič posebnega, vendar naju ravno to vprašanje razoroži, da potem sproščeno govoriva o vsem. Priznam, da me ta gesta vedno znova nagovarja, kako graditi odnose, ki so v današnjih časih postali tako zapleteni.
»In, kako je?« me vsako nedeljo vpraša župnik, ko se snideva pri pripravi cerkve za nedeljsko mašo. »V redu, ker smo zopet tukaj,« mu odgovorim in se nasmejiva drug drugemu. Tako se začne, ko pripravljava za nov teden, ki se začne z mašo. Mogoče nič posebnega, vendar naju ravno to vprašanje razoroži, da potem sproščeno govoriva o vsem. Priznam, da me ta gesta vedno znova nagovarja, kako graditi odnose, ki so v današnjih časih postali tako zapleteni.
Avtor razpravlja o naraščajoči politični polarizaciji v Sloveniji in nevarnostih ideološkega radikalizma. Opozarja na zgodovinske vzorce in politične projekcije, ki oblikujejo sodobno družbeno klimo, ter poudarja pomen svobodnega mišljenja in kritične distance. Ta poglobljen vpogled vpliva na razumevanje slovenske politične krajine in spodbuja k dialogu o tem, kako se družba lahko sooči z izzivi radikalizma in politične polarizacije.
Avtor razpravlja o naraščajoči politični polarizaciji v Sloveniji in nevarnostih ideološkega radikalizma. Opozarja na zgodovinske vzorce in politične projekcije, ki oblikujejo sodobno družbeno klimo, ter poudarja pomen svobodnega mišljenja in kritične distance. Ta poglobljen vpogled vpliva na razumevanje slovenske politične krajine in spodbuja k dialogu o tem, kako se družba lahko sooči z izzivi radikalizma in politične polarizacije.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.
Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.
Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.
Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.
Andrej Tomelj raziskuje provokativno perspektivo o zelenem prehodu, ki ga primerja z alkimijo in perpetuum mobile preteklosti. Avtor izpostavlja skeptičen pogled na trenutne politike zelenega prehoda in brezogljične družbe, poudarja nevarnosti, ki jih te politike predstavljajo za Evropo, in opozarja na paradoksalno zanašanje na nezanesljive obnovljive vire. Pridružite se g. Tomelju, ki je pod drobnogled vzel to kompleksno in deljeno temo, ter odkrijte, kako se zgodovinske lekcije in sodobni izzivi prepletajo v naših prizadevanjih za boljši jutri. Poslušajte, da razširite svoje obzorje. Komentar si lahko tudi preberete na Časnik.si.
Andrej Tomelj raziskuje provokativno perspektivo o zelenem prehodu, ki ga primerja z alkimijo in perpetuum mobile preteklosti. Avtor izpostavlja skeptičen pogled na trenutne politike zelenega prehoda in brezogljične družbe, poudarja nevarnosti, ki jih te politike predstavljajo za Evropo, in opozarja na paradoksalno zanašanje na nezanesljive obnovljive vire. Pridružite se g. Tomelju, ki je pod drobnogled vzel to kompleksno in deljeno temo, ter odkrijte, kako se zgodovinske lekcije in sodobni izzivi prepletajo v naših prizadevanjih za boljši jutri. Poslušajte, da razširite svoje obzorje. Komentar si lahko tudi preberete na Časnik.si.
Avtorica se sprašuje, kdo stoji v ozadju in kdo je finančno podprl nastop Nike Kovač, ki jo imenuje največja slovenska neokomunistična in feministična političarka, med podeljevanjem oskarjev v Hollywoodu. To je bila po besedah avtorice komentarja propaganda pred volitvami v EU na najvišjem nivoju. Med drugim zapiše še, da Niko Kovač ne zanima veliko število revnih slovenskih otrok, ona se zaletava samo v še nerojene. Ona je plačana samo za čim uspešnejše zmage nad še nerojenimi otroki. Več
Avtorica se sprašuje, kdo stoji v ozadju in kdo je finančno podprl nastop Nike Kovač, ki jo imenuje največja slovenska neokomunistična in feministična političarka, med podeljevanjem oskarjev v Hollywoodu. To je bila po besedah avtorice komentarja propaganda pred volitvami v EU na najvišjem nivoju. Med drugim zapiše še, da Niko Kovač ne zanima veliko število revnih slovenskih otrok, ona se zaletava samo v še nerojene. Ona je plačana samo za čim uspešnejše zmage nad še nerojenimi otroki. Več
Težko je razumeti, kaj se je zgodilo temu narodu, da je postal brezbrižen do razpada sistema in veljavnih vrednot. Že običajni ljudje vidimo, da je oblast brez vsake vizije in da je ves teater namenjen samo ropanju države. Aktivizem je postal dobra tržna niša za mnoge posameznike, ki v normalnem demokratičnem in tržnem okolju ne bi nikoli uspeli. Pri nas pa aktivisti upravljajo z državo. Glavni cilj aktivistov je, da vzbujajo pozornost, tako pač deluje marketing. Problem je, ker svoje ideje prodajajo samo enemu kupcu, državi, in ker so popolnoma razvrednotili pošteno delo.
Težko je razumeti, kaj se je zgodilo temu narodu, da je postal brezbrižen do razpada sistema in veljavnih vrednot. Že običajni ljudje vidimo, da je oblast brez vsake vizije in da je ves teater namenjen samo ropanju države. Aktivizem je postal dobra tržna niša za mnoge posameznike, ki v normalnem demokratičnem in tržnem okolju ne bi nikoli uspeli. Pri nas pa aktivisti upravljajo z državo. Glavni cilj aktivistov je, da vzbujajo pozornost, tako pač deluje marketing. Problem je, ker svoje ideje prodajajo samo enemu kupcu, državi, in ker so popolnoma razvrednotili pošteno delo.
Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.
Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.
Mag. Jože Mohar je opozoril na zakonitosti setve soje in sirka, kot rešitvi za zahteve kolobarja. Sicer pa tudi o prodaji Panvite in Celjskih mesnin in 35-letnici 1. tabora SKZ.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. maj 2024 ob 05-ih
Postali smo ujetniki svobode, ki se zanaša samo še na lastno izkušnjo in samo to tudi priznava. Mnogi ne opazijo v tem nikakršne težave, še manj povezave s pritiski, izgorelostjo in depresivnostjo. Namreč, kdor želi presojati svoje odločitve zgolj na podlagi lastnih izkušenj, naj se pripravi na neprehodno goro preizkušenj in vprašanj, nenazadnje tudi odgovornosti. Tako o vprašanjih življenja in smrti razmišlja v komentarju odgovorni urednik Radia Ognjišče, Tadej Sadar.
Rojaki z vzhoda Francije so romali k Mariji v Habsterdick, z njimi so bili tudi rojaki iz Stuttgarta in Luksemburga, v svoji sredi so imeli tudi ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta. Več nam je povedal župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. Rojaki iz Argentine pa so tradicionalno romali v Marijino narodno svetišče v Lujan. Pridigo je imel delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati [19:43]. V oddaji so bile tudi novice [37:04] in vabila [43:20].
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Leta 1933 je bil Andrej Majcen v ljubljanski stolnici posvečen v duhovnika. V domači župniji Krško je pel novo mašo, nato pa se mu je po dveh letih izpolnila želja. Postal je misijonar.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.
Rožičevi štrukeljci, biskvit za torto, pijača in jedi iz bezga (z izkušnjami poslušalcev), pecivo za praznovanje ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.