Is podcast
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.
Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.
Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.
Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.
Andrej Tomelj raziskuje provokativno perspektivo o zelenem prehodu, ki ga primerja z alkimijo in perpetuum mobile preteklosti. Avtor izpostavlja skeptičen pogled na trenutne politike zelenega prehoda in brezogljične družbe, poudarja nevarnosti, ki jih te politike predstavljajo za Evropo, in opozarja na paradoksalno zanašanje na nezanesljive obnovljive vire. Pridružite se g. Tomelju, ki je pod drobnogled vzel to kompleksno in deljeno temo, ter odkrijte, kako se zgodovinske lekcije in sodobni izzivi prepletajo v naših prizadevanjih za boljši jutri. Poslušajte, da razširite svoje obzorje. Komentar si lahko tudi preberete na Časnik.si.
Andrej Tomelj raziskuje provokativno perspektivo o zelenem prehodu, ki ga primerja z alkimijo in perpetuum mobile preteklosti. Avtor izpostavlja skeptičen pogled na trenutne politike zelenega prehoda in brezogljične družbe, poudarja nevarnosti, ki jih te politike predstavljajo za Evropo, in opozarja na paradoksalno zanašanje na nezanesljive obnovljive vire. Pridružite se g. Tomelju, ki je pod drobnogled vzel to kompleksno in deljeno temo, ter odkrijte, kako se zgodovinske lekcije in sodobni izzivi prepletajo v naših prizadevanjih za boljši jutri. Poslušajte, da razširite svoje obzorje. Komentar si lahko tudi preberete na Časnik.si.
Avtorica se sprašuje, kdo stoji v ozadju in kdo je finančno podprl nastop Nike Kovač, ki jo imenuje največja slovenska neokomunistična in feministična političarka, med podeljevanjem oskarjev v Hollywoodu. To je bila po besedah avtorice komentarja propaganda pred volitvami v EU na najvišjem nivoju. Med drugim zapiše še, da Niko Kovač ne zanima veliko število revnih slovenskih otrok, ona se zaletava samo v še nerojene. Ona je plačana samo za čim uspešnejše zmage nad še nerojenimi otroki. Več
Avtorica se sprašuje, kdo stoji v ozadju in kdo je finančno podprl nastop Nike Kovač, ki jo imenuje največja slovenska neokomunistična in feministična političarka, med podeljevanjem oskarjev v Hollywoodu. To je bila po besedah avtorice komentarja propaganda pred volitvami v EU na najvišjem nivoju. Med drugim zapiše še, da Niko Kovač ne zanima veliko število revnih slovenskih otrok, ona se zaletava samo v še nerojene. Ona je plačana samo za čim uspešnejše zmage nad še nerojenimi otroki. Več
Težko je razumeti, kaj se je zgodilo temu narodu, da je postal brezbrižen do razpada sistema in veljavnih vrednot. Že običajni ljudje vidimo, da je oblast brez vsake vizije in da je ves teater namenjen samo ropanju države. Aktivizem je postal dobra tržna niša za mnoge posameznike, ki v normalnem demokratičnem in tržnem okolju ne bi nikoli uspeli. Pri nas pa aktivisti upravljajo z državo. Glavni cilj aktivistov je, da vzbujajo pozornost, tako pač deluje marketing. Problem je, ker svoje ideje prodajajo samo enemu kupcu, državi, in ker so popolnoma razvrednotili pošteno delo.
Težko je razumeti, kaj se je zgodilo temu narodu, da je postal brezbrižen do razpada sistema in veljavnih vrednot. Že običajni ljudje vidimo, da je oblast brez vsake vizije in da je ves teater namenjen samo ropanju države. Aktivizem je postal dobra tržna niša za mnoge posameznike, ki v normalnem demokratičnem in tržnem okolju ne bi nikoli uspeli. Pri nas pa aktivisti upravljajo z državo. Glavni cilj aktivistov je, da vzbujajo pozornost, tako pač deluje marketing. Problem je, ker svoje ideje prodajajo samo enemu kupcu, državi, in ker so popolnoma razvrednotili pošteno delo.
Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.
Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.
Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.
Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.
Gostili smo zgodovinarja dr. Renata Podbersiča s katerim smo razmišljali ob nekaterih datumih, ki jih obeležujemo. Beseda je tekla o 27. aprilu, pa razstavi 3450 umorjenih/Macesnova gorica, pa o 29. maju, ko je bila ustanovljena Slovenska legija, prav tako smo se spomnili domobranske prisege iz leta 1944 in nenazadnje 17. maja, ko bo dan spomina na žrtve komunizma.
Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …
Terapevtka Ane-Sixtine Perardel se posveča novi generaciji mladih, ki jih žeja po smislu. “Kot svetovalka za čustveno življenje prepogosto ugotavljam, da se mladi zelo slabo poznajo in se nimajo radi. Zelo malo ljudi, ki sem jih spoznala, se zaveda, da so izjemni in neizmerno ljubljeni. Premalo se jih zaveda lastnega dostojanstva in spoštovanja, ki si ga zaslužijo. Še manj je tistih, ki se želijo zares razviti in zrasti in ne vedo niti tega, kaj bi morali pri sebi ceniti ali izpopolniti in kaj bi jih globoko motiviralo, da bi v življenju napredovali. Preprosto in nedejavno dopuščajo, da jih oblikujejo okoliščine.” Tako je zapisala v uvod svoje knjige, ki bi ji po obliki lahko rekli kar neke vrste delovni zvezek, v kateri piše prav o naštetih tegobah. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige 10 korakov do boljšega čustvenega življenja, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Andrej je iz ljudske šole napredoval v nemško meščansko šolo, ki je slovela po svoji odličnosti. Čeprav sta bila starša zavedna Slovenca, sta za svoje otroke želela dobro izobrazbo. Izkazalo se je, da je Andrej bister učenec.
Kaj je empatija, kaj sočutje in kaj pomeni vživljanje v drugega? In tudi o tem, kako razvijati te sposobnosti v odnosih, smo govorili z našim rednim gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče