Blaž Cvar: Smo izjemno kritični, ker se obremenjevanje ne konča

Gospodarski krog, ki združuje 15 gospodarskih in kmetijskih združenj in organizacij, je ogročen nad vladno odločitvijo za dodatne obremenitve. Te bodo stroške po njihovih navedbah povečale za najmanj 330 milijonov evrov letno. Za naš radio je trenutno situacijo ocenil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar.

Rok Mihevc

info

21. 12. 2023
Blaž Cvar: Smo izjemno kritični, ker se obremenjevanje ne konča

Gospodarski krog, ki združuje 15 gospodarskih in kmetijskih združenj in organizacij, je ogročen nad vladno odločitvijo za dodatne obremenitve. Te bodo stroške po njihovih navedbah povečale za najmanj 330 milijonov evrov letno. Za naš radio je trenutno situacijo ocenil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar.

Rok Mihevc

VEČ ...|21. 12. 2023
Blaž Cvar: Smo izjemno kritični, ker se obremenjevanje ne konča

Gospodarski krog, ki združuje 15 gospodarskih in kmetijskih združenj in organizacij, je ogročen nad vladno odločitvijo za dodatne obremenitve. Te bodo stroške po njihovih navedbah povečale za najmanj 330 milijonov evrov letno. Za naš radio je trenutno situacijo ocenil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar.

Rok Mihevc

info

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 4. 2024
Politični komentator Videtič o premieru Golobu, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih

Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.

Politični komentator Videtič o premieru Golobu, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih

Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.

info komentar politika družba

Informativni prispevki

Politični komentator Videtič o premieru Golobu, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih

Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.

VEČ ...|30. 4. 2024
Politični komentator Videtič o premieru Golobu, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih

Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.

Alen Salihović

info komentar politika družba

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 4. 2024
Dr. Štefan Hosta: Za sv. Jožefa je bil človek vedno na prvem mestu, ne delo sámo

Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.

Dr. Štefan Hosta: Za sv. Jožefa je bil človek vedno na prvem mestu, ne delo sámo

Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.

info

Informativni prispevki

Dr. Štefan Hosta: Za sv. Jožefa je bil človek vedno na prvem mestu, ne delo sámo

Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.

VEČ ...|30. 4. 2024
Dr. Štefan Hosta: Za sv. Jožefa je bil človek vedno na prvem mestu, ne delo sámo

Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 4. 2024
Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

info

Informativni prispevki

Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

VEČ ...|29. 4. 2024
Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2024
Mirko Mayer: Aktivacija levo liberalnih volivcev

Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.

Mirko Mayer: Aktivacija levo liberalnih volivcev

Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.

info politika

Informativni prispevki

Mirko Mayer: Aktivacija levo liberalnih volivcev

Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.

VEČ ...|26. 4. 2024
Mirko Mayer: Aktivacija levo liberalnih volivcev

Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.

Radio Ognjišče

info politika

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2024
Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

info referendumi politika komentar miro haček vlada

Informativni prispevki

Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

VEČ ...|26. 4. 2024
Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

Alen Salihović

info referendumi politika komentar miro haček vlada

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 4. 2024
Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih, odkar so jih sodne oblasti zapečatile, znova zadoneli.

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih znova zadoneli. Spomnimo: Tržaško sodišče je januarja leta 2022 ugodilo šestim vaščanom, ki so se z ovadbo pritožili nad preglasnim in prepogostim zvonjenjem, ter zapečatilo zvonove. Mesec pozneje jih je sicer odpečatilo, vendar so bile omejitve iz sodne odredbe takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati. Za veliko noč leta 2022 so zadoneli, a so bili kmalu zatem zaradi nove ovadbe 15 vaščanov znova zapečateni. A na drugi strani so se začeli množično zbirati podpisi pod peticijo za vrnitev zvonjenja v kraj. Do tega bo zdaj naposled le prišlo. Slovesnost bo v nedeljo popoldne. O podrobnostih afere se je s članico župnijskega pastoralnega sveta in tiskovno predstavnico ob nedeljski slovesnosti Ester Kočevar pogovarjala Marta Jerebič.

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih, odkar so jih sodne oblasti zapečatile, znova zadoneli.

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih znova zadoneli. Spomnimo: Tržaško sodišče je januarja leta 2022 ugodilo šestim vaščanom, ki so se z ovadbo pritožili nad preglasnim in prepogostim zvonjenjem, ter zapečatilo zvonove. Mesec pozneje jih je sicer odpečatilo, vendar so bile omejitve iz sodne odredbe takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati. Za veliko noč leta 2022 so zadoneli, a so bili kmalu zatem zaradi nove ovadbe 15 vaščanov znova zapečateni. A na drugi strani so se začeli množično zbirati podpisi pod peticijo za vrnitev zvonjenja v kraj. Do tega bo zdaj naposled le prišlo. Slovesnost bo v nedeljo popoldne. O podrobnostih afere se je s članico župnijskega pastoralnega sveta in tiskovno predstavnico ob nedeljski slovesnosti Ester Kočevar pogovarjala Marta Jerebič.

info

Informativni prispevki

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih, odkar so jih sodne oblasti zapečatile, znova zadoneli.

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih znova zadoneli. Spomnimo: Tržaško sodišče je januarja leta 2022 ugodilo šestim vaščanom, ki so se z ovadbo pritožili nad preglasnim in prepogostim zvonjenjem, ter zapečatilo zvonove. Mesec pozneje jih je sicer odpečatilo, vendar so bile omejitve iz sodne odredbe takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati. Za veliko noč leta 2022 so zadoneli, a so bili kmalu zatem zaradi nove ovadbe 15 vaščanov znova zapečateni. A na drugi strani so se začeli množično zbirati podpisi pod peticijo za vrnitev zvonjenja v kraj. Do tega bo zdaj naposled le prišlo. Slovesnost bo v nedeljo popoldne. O podrobnostih afere se je s članico župnijskega pastoralnega sveta in tiskovno predstavnico ob nedeljski slovesnosti Ester Kočevar pogovarjala Marta Jerebič.

VEČ ...|25. 4. 2024
Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih, odkar so jih sodne oblasti zapečatile, znova zadoneli.

Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih znova zadoneli. Spomnimo: Tržaško sodišče je januarja leta 2022 ugodilo šestim vaščanom, ki so se z ovadbo pritožili nad preglasnim in prepogostim zvonjenjem, ter zapečatilo zvonove. Mesec pozneje jih je sicer odpečatilo, vendar so bile omejitve iz sodne odredbe takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati. Za veliko noč leta 2022 so zadoneli, a so bili kmalu zatem zaradi nove ovadbe 15 vaščanov znova zapečateni. A na drugi strani so se začeli množično zbirati podpisi pod peticijo za vrnitev zvonjenja v kraj. Do tega bo zdaj naposled le prišlo. Slovesnost bo v nedeljo popoldne. O podrobnostih afere se je s članico župnijskega pastoralnega sveta in tiskovno predstavnico ob nedeljski slovesnosti Ester Kočevar pogovarjala Marta Jerebič.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2024
200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

info narava turizem

Informativni prispevki

200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

VEČ ...|24. 4. 2024
200 let organizirane vodniške jamske službe na svetu v Postojnski jami

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave. 

Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«

Nataša Ličen

info narava turizem

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2024
Dr. Ernest Petrič: Kdo bo branil neodvisnost ustavnega sodišča, če ne ustavni sodniki?

Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.

Dr. Ernest Petrič: Kdo bo branil neodvisnost ustavnega sodišča, če ne ustavni sodniki?

Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.

info

Informativni prispevki

Dr. Ernest Petrič: Kdo bo branil neodvisnost ustavnega sodišča, če ne ustavni sodniki?

Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.

VEČ ...|24. 4. 2024
Dr. Ernest Petrič: Kdo bo branil neodvisnost ustavnega sodišča, če ne ustavni sodniki?

Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.

Radio Ognjišče

info

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Komentar tedna

VEČ ...|26. 4. 2024
Milan Knep: Terapevtska kultura

Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Terapevtska kultura

Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružbaspominduhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|26. 4. 2024
Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Blaž Lesnik

naravagozdmestni gozdprimestni gozdgozdarstvoSlovenija

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 4. 2024
Jožef Muhovič: JAZ IN MOJ SVET - Skice za avtoportret

Pri založbi Kud Logos so izdali knjigo akademika Jožefa Muhoviča z naslovom JAZ IN MOJ SVET - Skice za avtoportret. O knjigi je v pogovoru z Jožetom Bartoljem spregovoril avtor sam!

Jožef Muhovič: JAZ IN MOJ SVET - Skice za avtoportret

Pri založbi Kud Logos so izdali knjigo akademika Jožefa Muhoviča z naslovom JAZ IN MOJ SVET - Skice za avtoportret. O knjigi je v pogovoru z Jožetom Bartoljem spregovoril avtor sam!

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostJožef MuhovičJaz in moj svetSkice za avtoportret

Naš pogled

VEČ ...|30. 4. 2024
Slovenci smo pridni ljudje

Smo v prazničnem tednu, v času tradicionalnih prvomajskih praznikov. Jutri bo spet večina naših medijev polnih novic o delu, delavcih in delavskih pravicah, in še posebej, ko bodo objavljali povzetke nagovorov najrazličnejših politikov, ki tistega pravega fizičnega dela od blizu nikoli še videli niso in bodo, po utečeni navadi, peli slavo revolucionarnim vrednotam, se bomo mnogi, ki smo že malo bolj v zrelih letih le hudomušno nasmehnili.

Slovenci smo pridni ljudje

Smo v prazničnem tednu, v času tradicionalnih prvomajskih praznikov. Jutri bo spet večina naših medijev polnih novic o delu, delavcih in delavskih pravicah, in še posebej, ko bodo objavljali povzetke nagovorov najrazličnejših politikov, ki tistega pravega fizičnega dela od blizu nikoli še videli niso in bodo, po utečeni navadi, peli slavo revolucionarnim vrednotam, se bomo mnogi, ki smo že malo bolj v zrelih letih le hudomušno nasmehnili.

Radio Ognjišče

komentarnaš pogleddelovrednote

Spominjamo se

VEČ ...|30. 4. 2024
Spominjamo se dne 30. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 30. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 4. 2024
Pletar

Pletarja Janeza Krišlja smo spoznali v sobotni popoldanski oddaji Naš gost - pogovor je na voljo v radijskem arhivu. Posebej za rubriko o dediščini pa je podrobneje opisal material, iz katerega plete košare. Zakaj leska in ne vrba? 

Pletar

Pletarja Janeza Krišlja smo spoznali v sobotni popoldanski oddaji Naš gost - pogovor je na voljo v radijskem arhivu. Posebej za rubriko o dediščini pa je podrobneje opisal material, iz katerega plete košare. Zakaj leska in ne vrba? 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo