Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča
Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

Helena Križnik

info zdravstvo

3. 2. 2020
Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča
Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

Helena Križnik

VEČ ...|3. 2. 2020
Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča
Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

Helena Križnik

infozdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 5. 2024
Prof. dr. Bogomil Ferfila o priznanju Palestine in vojni v Gazi

Prof. dr. Bogomil Ferfila o priznanju Palestine in vojni v Gazi

info komentar pogovor

Informativni prispevki

Prof. dr. Bogomil Ferfila o priznanju Palestine in vojni v Gazi
VEČ ...|10. 5. 2024
Prof. dr. Bogomil Ferfila o priznanju Palestine in vojni v Gazi

Radio Ognjišče

info komentar pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 5. 2024
Marjan Podobnik ob obletnici Majniške deklaracije: edina pot za mlade slovenske rodove je pot sožitja in sobivanja

Mineva 35 let od majniške deklaracije. 8. maja 1989, pol leta po padcu Berlinskega zidu, je bila prebrana na kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bila temeljni program nastajajoče opozicije prve slovenske vlade. Včeraj, na predvečer obletnice so se na domačiji Ivana Omana ponovno zbrali še živeči ustanovitelji Demosa na državni ravni.

Marjan Podobnik ob obletnici Majniške deklaracije: edina pot za mlade slovenske rodove je pot sožitja in sobivanja

Mineva 35 let od majniške deklaracije. 8. maja 1989, pol leta po padcu Berlinskega zidu, je bila prebrana na kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bila temeljni program nastajajoče opozicije prve slovenske vlade. Včeraj, na predvečer obletnice so se na domačiji Ivana Omana ponovno zbrali še živeči ustanovitelji Demosa na državni ravni.

info majniška deklaracija politika pogovor marjan podobnik

Informativni prispevki

Marjan Podobnik ob obletnici Majniške deklaracije: edina pot za mlade slovenske rodove je pot sožitja in sobivanja

Mineva 35 let od majniške deklaracije. 8. maja 1989, pol leta po padcu Berlinskega zidu, je bila prebrana na kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bila temeljni program nastajajoče opozicije prve slovenske vlade. Včeraj, na predvečer obletnice so se na domačiji Ivana Omana ponovno zbrali še živeči ustanovitelji Demosa na državni ravni.

VEČ ...|9. 5. 2024
Marjan Podobnik ob obletnici Majniške deklaracije: edina pot za mlade slovenske rodove je pot sožitja in sobivanja

Mineva 35 let od majniške deklaracije. 8. maja 1989, pol leta po padcu Berlinskega zidu, je bila prebrana na kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bila temeljni program nastajajoče opozicije prve slovenske vlade. Včeraj, na predvečer obletnice so se na domačiji Ivana Omana ponovno zbrali še živeči ustanovitelji Demosa na državni ravni.

Manca Hribar

info majniška deklaracija politika pogovor marjan podobnik

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 5. 2024
Dr. Jože Možina: Naraščanje enoumja in monopol medijev

Ob svetovnem dnevu svobode medijev smo spregovorili z novinarjem in podpredsednikom Združenja novinarjev in publicistov dr. Jožetom Možino. Opozarja, da se stanje svobode medijev slabša, kar se odraža predvsem v naraščajočem enoumju.

Dr. Jože Možina: Naraščanje enoumja in monopol medijev

Ob svetovnem dnevu svobode medijev smo spregovorili z novinarjem in podpredsednikom Združenja novinarjev in publicistov dr. Jožetom Možino. Opozarja, da se stanje svobode medijev slabša, kar se odraža predvsem v naraščajočem enoumju.

info

Informativni prispevki

Dr. Jože Možina: Naraščanje enoumja in monopol medijev

Ob svetovnem dnevu svobode medijev smo spregovorili z novinarjem in podpredsednikom Združenja novinarjev in publicistov dr. Jožetom Možino. Opozarja, da se stanje svobode medijev slabša, kar se odraža predvsem v naraščajočem enoumju.

VEČ ...|3. 5. 2024
Dr. Jože Možina: Naraščanje enoumja in monopol medijev

Ob svetovnem dnevu svobode medijev smo spregovorili z novinarjem in podpredsednikom Združenja novinarjev in publicistov dr. Jožetom Možino. Opozarja, da se stanje svobode medijev slabša, kar se odraža predvsem v naraščajočem enoumju.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 4. 2024
Politični komentator Videtič o premieru Golobu, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih

Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.

Politični komentator Videtič o premieru Golobu, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih

Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.

info komentar politika družba

Informativni prispevki

Politični komentator Videtič o premieru Golobu, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih

Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.

VEČ ...|30. 4. 2024
Politični komentator Videtič o premieru Golobu, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih

Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.

Alen Salihović

info komentar politika družba

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 4. 2024
Dr. Štefan Hosta: Za sv. Jožefa je bil človek vedno na prvem mestu, ne delo sámo

Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.

Dr. Štefan Hosta: Za sv. Jožefa je bil človek vedno na prvem mestu, ne delo sámo

Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.

info

Informativni prispevki

Dr. Štefan Hosta: Za sv. Jožefa je bil človek vedno na prvem mestu, ne delo sámo

Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.

VEČ ...|30. 4. 2024
Dr. Štefan Hosta: Za sv. Jožefa je bil človek vedno na prvem mestu, ne delo sámo

Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 4. 2024
Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

info

Informativni prispevki

Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

VEČ ...|29. 4. 2024
Bo peticiji in razstavi o povojnih pobojih sledilo še obeležje v Evropskem parlamentu?

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2024
Mirko Mayer: Aktivacija levo liberalnih volivcev

Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.

Mirko Mayer: Aktivacija levo liberalnih volivcev

Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.

info politika

Informativni prispevki

Mirko Mayer: Aktivacija levo liberalnih volivcev

Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.

VEČ ...|26. 4. 2024
Mirko Mayer: Aktivacija levo liberalnih volivcev

Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.

Radio Ognjišče

info politika

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2024
Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

info referendumi politika komentar miro haček vlada

Informativni prispevki

Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

VEČ ...|26. 4. 2024
Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov

Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.

Alen Salihović

info referendumi politika komentar miro haček vlada

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|5. 5. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - Janez Pavčič

Gost oddaje je bil župnik iz Štepanje vasi kapucin br. Matej Štravs, ki nam je prestavil mučenca dijaka Janeza Pavčiča. Še ne 19 letnega so ga 18. maja 1942 ubili partizani. Bil je član Katoliške akcije, pevec in organist, aktiven v svoji vasi. Okoli sebe je zbiral mlade in jih navduševal za katoliške vrednote. Komunisti so ga označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Prejel je grožnjo s smrtjo, zatem so ga ugrabili, ga mučili in slednjič umorili. Pavčič je eden o pričevalcev na seznamu za prištetje k blaženim.

Slovenski mučenci XX. stoletja - Janez Pavčič

Gost oddaje je bil župnik iz Štepanje vasi kapucin br. Matej Štravs, ki nam je prestavil mučenca dijaka Janeza Pavčiča. Še ne 19 letnega so ga 18. maja 1942 ubili partizani. Bil je član Katoliške akcije, pevec in organist, aktiven v svoji vasi. Okoli sebe je zbiral mlade in jih navduševal za katoliške vrednote. Komunisti so ga označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Prejel je grožnjo s smrtjo, zatem so ga ugrabili, ga mučili in slednjič umorili. Pavčič je eden o pričevalcev na seznamu za prištetje k blaženim.

Jože Bartolj

spominpolitikaJanez Pavčičmučenci XX stoletjaMatej ŠtravsBizovik

Duhovna misel

VEČ ...|12. 5. 2024
Stara žena in glasbena knjiga

Starejša žena je nekega večera v Torinu vstopila ...

Iz knjige Vodi me, dobrotni duh, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Stara žena in glasbena knjiga

Starejša žena je nekega večera v Torinu vstopila ...

Iz knjige Vodi me, dobrotni duh, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 5. 2024
Romanje v Lujan

V tem tednu je bil god lujanske Matere božje, naši rojaki iz Buenos Airesa pa so k njej, v tamkajšnje narodno svetišče poromali že v nedeljo. Sveto mašo za vse rajne in žive Slovence v Argentini je daroval delegat slovenskih duhovnikov v Argentini Franci Cukjati. Povojni begunci ob prihodu v Argentino poromali v Lujan, da bi se zahvalili za srečno rešitev pred drugo svetovno vojno in režimom, ki je nastal v Sloveniji. Izrazili so hvaležnost argentinskemu narodu, da je po letih življenja v begunskih taboriščih Slovence sprejel z odprtimi rokami in jim dal svobodo, da so si organizirali slovensko življenje pod Južnim križem. Tako je v kripti lujanskega svetišča je tudi podoba brezjanske Marije Pomagaj. Na tokratnem romanju v Lujan so goreče prosili Marijo, naj jim pomaga ohranjati katoliško vero in ljubezen do slovenskih narodnih korenin. 

Romanje v Lujan

V tem tednu je bil god lujanske Matere božje, naši rojaki iz Buenos Airesa pa so k njej, v tamkajšnje narodno svetišče poromali že v nedeljo. Sveto mašo za vse rajne in žive Slovence v Argentini je daroval delegat slovenskih duhovnikov v Argentini Franci Cukjati. Povojni begunci ob prihodu v Argentino poromali v Lujan, da bi se zahvalili za srečno rešitev pred drugo svetovno vojno in režimom, ki je nastal v Sloveniji. Izrazili so hvaležnost argentinskemu narodu, da je po letih življenja v begunskih taboriščih Slovence sprejel z odprtimi rokami in jim dal svobodo, da so si organizirali slovensko življenje pod Južnim križem. Tako je v kripti lujanskega svetišča je tudi podoba brezjanske Marije Pomagaj. Na tokratnem romanju v Lujan so goreče prosili Marijo, naj jim pomaga ohranjati katoliško vero in ljubezen do slovenskih narodnih korenin. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Kmetijska oddaja

VEČ ...|12. 5. 2024
O setvi soje in sirka, kot rešitvi za zahteve kolobarja, prodaji Panvite in 35-letnici 1 tabora SKZ

Mag. Jože Mohar je opozoril na zakonitosti setve soje in sirka, kot rešitvi za zahteve kolobarja. Sicer pa tudi o prodaji Panvite in Celjskih mesnin in 35-letnici 1. tabora SKZ.

O setvi soje in sirka, kot rešitvi za zahteve kolobarja, prodaji Panvite in 35-letnici 1 tabora SKZ

Mag. Jože Mohar je opozoril na zakonitosti setve soje in sirka, kot rešitvi za zahteve kolobarja. Sicer pa tudi o prodaji Panvite in Celjskih mesnin in 35-letnici 1. tabora SKZ.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Zgodbe za otroke

VEČ ...|11. 5. 2024
Mojster v obrtnih delavnicah

Ker se je Andrej Majcen izkazal s svojo spretnostjo in bil dober učitelj, so ga v zavodu na Rakovniku prosili, če lahko prevzame še nekaj drugih predmetov. Prikimal je in skoraj mu je zmanjkalo časa za študij teologije. Pa vendar: odločil se je, a postane duhovnik …

Mojster v obrtnih delavnicah

Ker se je Andrej Majcen izkazal s svojo spretnostjo in bil dober učitelj, so ga v zavodu na Rakovniku prosili, če lahko prevzame še nekaj drugih predmetov. Prikimal je in skoraj mu je zmanjkalo časa za študij teologije. Pa vendar: odločil se je, a postane duhovnik …

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceAnton MajcenBarbara Kastelecšmarnice 2024Tvoj talent šteje

Pojdite in učite

VEČ ...|12. 5. 2024
Del šmarnic

Letošnje šmarnice za otroke pripovedujejo o lepi poti misijonarja Andreja Majcna. Tokrat ste lahko slišali del, ko ga je Božja previdnost odnesla na Kitajsko. Opozorili smo vas na naš podcast Zgodbe za otroke.

Del šmarnic

Letošnje šmarnice za otroke pripovedujejo o lepi poti misijonarja Andreja Majcna. Tokrat ste lahko slišali del, ko ga je Božja previdnost odnesla na Kitajsko. Opozorili smo vas na naš podcast Zgodbe za otroke.

Jure Sešek

duhovnostmisijono šmarnicahmajcen

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|12. 5. 2024
Misijon ob 100-letnici posvetitve cerkve na Rakovniku

Utrip Cerkve v Sloveniji bo v maju zaznamovala 100. obletnica posvetitve romarske in župnijske cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku. Ob tej priložnosti bo v Ljubljano prišel tudi vrhovni predstojnik salezijancev. V oddaji so duhovnik Klemen Balažič ter župljana Jožica Žukovec in Žiga Kosi predstavili spremljevalno dogajanje, s katerim bo župnija med 16. in 25. majem sklenila celoletni misijon.

Misijon ob 100-letnici posvetitve cerkve na Rakovniku

Utrip Cerkve v Sloveniji bo v maju zaznamovala 100. obletnica posvetitve romarske in župnijske cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku. Ob tej priložnosti bo v Ljubljano prišel tudi vrhovni predstojnik salezijancev. V oddaji so duhovnik Klemen Balažič ter župljana Jožica Žukovec in Žiga Kosi predstavili spremljevalno dogajanje, s katerim bo župnija med 16. in 25. majem sklenila celoletni misijon.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|12. 5. 2024
O setvi soje in sirka, kot rešitvi za zahteve kolobarja, prodaji Panvite in 35-letnici 1 tabora SKZ

Mag. Jože Mohar je opozoril na zakonitosti setve soje in sirka, kot rešitvi za zahteve kolobarja. Sicer pa tudi o prodaji Panvite in Celjskih mesnin in 35-letnici 1. tabora SKZ.

O setvi soje in sirka, kot rešitvi za zahteve kolobarja, prodaji Panvite in 35-letnici 1 tabora SKZ

Mag. Jože Mohar je opozoril na zakonitosti setve soje in sirka, kot rešitvi za zahteve kolobarja. Sicer pa tudi o prodaji Panvite in Celjskih mesnin in 35-letnici 1. tabora SKZ.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spominjamo se

VEČ ...|12. 5. 2024
Spominjamo se dne 12. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 12. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče