Is podcast
V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.
V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.
V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.
Ob Svetovnem dnevu religij smo se pogovarjali z dr. Nadjo Furlan Štante, teologinjo, religiológinjo in profesorico, ki deluje na Znanstvenem raziskovalnem središču v Kopru, o stereotipih, ki so še vedno močno zasidrani med nami, premislili vlogo žensk in moških ter njuno enakovrednost, se dotaknili tudi močno zakoreninjenega predsodka človekove superiornosti v odnosu do narave.
Ob Svetovnem dnevu religij smo se pogovarjali z dr. Nadjo Furlan Štante, teologinjo, religiológinjo in profesorico, ki deluje na Znanstvenem raziskovalnem središču v Kopru, o stereotipih, ki so še vedno močno zasidrani med nami, premislili vlogo žensk in moških ter njuno enakovrednost, se dotaknili tudi močno zakoreninjenega predsodka človekove superiornosti v odnosu do narave.
K radijskim pogovorom običajno povabimo osebnosti, o katerih vemo vsaj za kakšno njihovo zanimanje. Tokrat pa je pred mikrofon za četrtkov popoldanski pogovor prisedel mož, o katerem Nataša razen njegovega imena ni vedela dosti. Albert Smrečnik je z avstrijske Koroške, mož, oče in med drugim tudi prostovoljec pri gibanju Svetovni ETOS. Na radiu se je oglasil zaradi drugačnega vzroka, a tudi pogovor z njim je prinesel pomenljiva sporočila.
K radijskim pogovorom običajno povabimo osebnosti, o katerih vemo vsaj za kakšno njihovo zanimanje. Tokrat pa je pred mikrofon za četrtkov popoldanski pogovor prisedel mož, o katerem Nataša razen njegovega imena ni vedela dosti. Albert Smrečnik je z avstrijske Koroške, mož, oče in med drugim tudi prostovoljec pri gibanju Svetovni ETOS. Na radiu se je oglasil zaradi drugačnega vzroka, a tudi pogovor z njim je prinesel pomenljiva sporočila.
Vsak lahko doseže neverjetne stvari, če se osredotoči na razvoj svoje nadarjenosti in izkoristi neomejene potenciale, ki so mu na voljo. Spodbudna misel je vodilo Inštituta za raziskovanje in razvoj nadarjenosti Genius X, ki ga je ustanovila Katja Ujčič. Povabili smo jo v studio, skupaj s Patricijo Susan Jackson (Patricijo Suzen Đekson), svetovno priznano strokovnjakinjo na področju nadarjenosti.
Vsak lahko doseže neverjetne stvari, če se osredotoči na razvoj svoje nadarjenosti in izkoristi neomejene potenciale, ki so mu na voljo. Spodbudna misel je vodilo Inštituta za raziskovanje in razvoj nadarjenosti Genius X, ki ga je ustanovila Katja Ujčič. Povabili smo jo v studio, skupaj s Patricijo Susan Jackson (Patricijo Suzen Đekson), svetovno priznano strokovnjakinjo na področju nadarjenosti.
V božičnem času in na državni praznik smo obiskali Romea Volka v Ilirski Bistrici, ljudskega glasbenika iz družinske glasbene skupine Volk Folk, likovnega ustvarjalca, rezbarja in vsestranskega zbiratelja ljudskega gradiva. Pogovarjali smo se o njegovi bogati zbirki, ustvarjalni poti, o rezbarjenju jaslic, in vseh ostalih njegovih zanimanjih, pa tudi o njegovi predanosti domovini ter do vsega, kar ima v sebi slovensko dušo.
V božičnem času in na državni praznik smo obiskali Romea Volka v Ilirski Bistrici, ljudskega glasbenika iz družinske glasbene skupine Volk Folk, likovnega ustvarjalca, rezbarja in vsestranskega zbiratelja ljudskega gradiva. Pogovarjali smo se o njegovi bogati zbirki, ustvarjalni poti, o rezbarjenju jaslic, in vseh ostalih njegovih zanimanjih, pa tudi o njegovi predanosti domovini ter do vsega, kar ima v sebi slovensko dušo.
Sklep leta prinaša pogled nazaj na prehojeno in doživeto. Slednjih ima mnogo Mateja Mazgan Senegačnik, popotnica, jamarka, bloginja, fotografinja, ljubiteljica narave, odlična pripovedovalka, poznavalka turizma, tudi ljubiteljica glasbe. Življenje nudi kup priložnosti, pravi. Kako jih živeti, lahko v zgledu sledimo naši sogovornici. Je med drugim tudi ustvarjalka bloga in spletne strani Aktivna družina.
Sklep leta prinaša pogled nazaj na prehojeno in doživeto. Slednjih ima mnogo Mateja Mazgan Senegačnik, popotnica, jamarka, bloginja, fotografinja, ljubiteljica narave, odlična pripovedovalka, poznavalka turizma, tudi ljubiteljica glasbe. Življenje nudi kup priložnosti, pravi. Kako jih živeti, lahko v zgledu sledimo naši sogovornici. Je med drugim tudi ustvarjalka bloga in spletne strani Aktivna družina.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik je za trideset let uspešnega delovanja na področju vseživljenjskega učenja, v Sloveniji kot širše v Evropi, prejela prestižno priznanje s sprejetjem v mednarodno dvorano slavnih za izobraževanje odraslih. V posebnih poglavjih pa se piše tudi njena življenjska zgodba.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik je za trideset let uspešnega delovanja na področju vseživljenjskega učenja, v Sloveniji kot širše v Evropi, prejela prestižno priznanje s sprejetjem v mednarodno dvorano slavnih za izobraževanje odraslih. V posebnih poglavjih pa se piše tudi njena življenjska zgodba.
Tradicionalne dobrodelne koncerte za junake tretjega nadstropja, za otroke z rakom, v ljubljanski Festivalni dvorani z najvidnejšimi predstavniki glasbenega ustvarjanja že vrsto let zelo predano pripravlja Jolanda Ravnikar. Povabili smo jo v studio, ker je tudi njena življenjska zgodba - ne samo prostovoljskega dela, za katero je dobila državno priznanje, močno pričevanje zaupanja v dobro ljudi ter v moč medsebojne pomoči.
Tradicionalne dobrodelne koncerte za junake tretjega nadstropja, za otroke z rakom, v ljubljanski Festivalni dvorani z najvidnejšimi predstavniki glasbenega ustvarjanja že vrsto let zelo predano pripravlja Jolanda Ravnikar. Povabili smo jo v studio, ker je tudi njena življenjska zgodba - ne samo prostovoljskega dela, za katero je dobila državno priznanje, močno pričevanje zaupanja v dobro ljudi ter v moč medsebojne pomoči.
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče
Ob izteku preteklega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka.
Vedeli smo, da je rak napredoval preko meje ozdravljivosti. Veliko smo molili z njo in za njo. Nekateri za čudež popolne ozdravitve, drugi, za srečno zadnjo uro s čim manj trpljenja, tretji predvsem za njene najbližje.
Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.
Precej gotovo se mi zdi, da ste o nacionalnem dnevu objemanja že slišali. Na današnji dan, 21. januarja, se odvija v Združenih državah, vse od leta 1986. Pobuda je vredna posnemanja, ker je simpatična, vsaj za večino ljudi. Z izjemo morda peščice posameznikov, ki drugih, posebej še neznancev, v svoj osebni prostor ne spustijo zlahka. In tudi to je treba spoštovati ...
Tako je svoje tokratno razmišljanja začela Nataša Ličen. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice.
V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je nedavno ustanovila gospodarsko združenje Rast. Kot je za STA povedala predsednica zveze Barbara Antolić Vupora, so se za ta korak odločili, ker hočejo pomagati pripadnikom slovenske skupnosti na Hrvaškem na podoben način, kot to počnejo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V manjšinskem življenju so poleg kulturnih društev tudi šole, vrtci, knjižnice in športne organizacije pa tudi gospodarske ustanove. V slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem je po navedbah Barbare Antolić Vupora dejavna manj kot tretjina rojakov, v glavnem so to starejši. Z novim združenjem želi zveza pristopiti tudi do tistih, ki trenutno niso dejavni, so pa zelo veliki potencial za pomoč in razvoj manjšine. Na Hrvaškem poleg novega združenja Rast, ki ima sedež v Varaždinu, deluje tudi SLO CRO Poslovni klub, ki se je pred časom preimenoval v Slovensko-hrvaško gospodarsko zbornico.