Is podcast
Mladi in prodorni slovenski kmetje poskušajo z različnimi vrstami pridelave, predvsem pa visoko stopnjo predelave lastnih pridelkov na svojih kmetijah doseči čim boljši ekonomski rezultat. Mnogi med njimi pa na kmetijah ob tem izvajajo tudi projekte, ki so širše družbeno podprti. IMK 2021 Gregor Slavec je član Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in v sodelovanju z LAS med Snežnikom in Nanosom na svoji kmetiji izvaja kar nekaj takih projektov.
Mladi in prodorni slovenski kmetje poskušajo z različnimi vrstami pridelave, predvsem pa visoko stopnjo predelave lastnih pridelkov na svojih kmetijah doseči čim boljši ekonomski rezultat. Mnogi med njimi pa na kmetijah ob tem izvajajo tudi projekte, ki so širše družbeno podprti. IMK 2021 Gregor Slavec je član Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in v sodelovanju z LAS med Snežnikom in Nanosom na svoji kmetiji izvaja kar nekaj takih projektov.
Mladi in prodorni slovenski kmetje poskušajo z različnimi vrstami pridelave, predvsem pa visoko stopnjo predelave lastnih pridelkov na svojih kmetijah doseči čim boljši ekonomski rezultat. Mnogi med njimi pa na kmetijah ob tem izvajajo tudi projekte, ki so širše družbeno podprti. IMK 2021 Gregor Slavec je član Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in v sodelovanju z LAS med Snežnikom in Nanosom na svoji kmetiji izvaja kar nekaj takih projektov.
Morda se tudi vi ubadate z vprašanjem, zakaj se vaša češnja slabše razvija. Če je lani zgodaj odvrgla listje in je letos le malo odgnala in cvetela je temu lahko razlog tudi napad cvetne gnilobe, je v sredini – sadjarski svetovalnici povedal Matjaž Maležič. Prislunite nasvetu, kaj storiti-
Morda se tudi vi ubadate z vprašanjem, zakaj se vaša češnja slabše razvija. Če je lani zgodaj odvrgla listje in je letos le malo odgnala in cvetela je temu lahko razlog tudi napad cvetne gnilobe, je v sredini – sadjarski svetovalnici povedal Matjaž Maležič. Prislunite nasvetu, kaj storiti-
Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.
Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale. Lerš je dejal še, da je v novih intenzivnih nasadih uvedba možnosti oroševanja nujna, je pa to povezano z izjemno visokimi stroški in dosegljivostjo dovolj izdatnega vodnega vira. Oroševanje je po njegovih besedah ključnega pomena za ohranjanje sadjarstva v tako spremenljivih vremenskih razmerah, kot smo jim priča v zadnjih letih in za to so potrebna nepovratna sredstva.
Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale. Lerš je dejal še, da je v novih intenzivnih nasadih uvedba možnosti oroševanja nujna, je pa to povezano z izjemno visokimi stroški in dosegljivostjo dovolj izdatnega vodnega vira. Oroševanje je po njegovih besedah ključnega pomena za ohranjanje sadjarstva v tako spremenljivih vremenskih razmerah, kot smo jim priča v zadnjih letih in za to so potrebna nepovratna sredstva.
Francoski minister za pravosodje je lani kmetom obljubil zakon, ki bo preprečil konflikte, posebej pa so odmevale njegove besede da »če komu ni všeč podeželje, naj ostane v mestu in če gre na podeželje, se pač prilagodi življenju na podeželju, ki je obstajalo že pred njegovim prihodom.« V ponedeljek se je s sprejetjem v francoskem parlamentu ta zakonodajna pot končala in od zdaj naprej naj bi francoski kmetje lažje dihali …
Francoski minister za pravosodje je lani kmetom obljubil zakon, ki bo preprečil konflikte, posebej pa so odmevale njegove besede da »če komu ni všeč podeželje, naj ostane v mestu in če gre na podeželje, se pač prilagodi življenju na podeželju, ki je obstajalo že pred njegovim prihodom.« V ponedeljek se je s sprejetjem v francoskem parlamentu ta zakonodajna pot končala in od zdaj naprej naj bi francoski kmetje lažje dihali …
Ukrepe morajo veljati retroaktivno od januarja 2024 in morajo kmetom zagotoviti prepotrebno predvidljivost in stabilnost do leta 2027 zato v Copa Cogeca pozivajo Evropski parlament, naj se hitro odzove in do konca aprila zagotovi pozitivne povratne informacije o predlogih, da bo prišlo do spremembe nacionalnih strateških načrtov skupne kmetijske politike držav članic, ki jih bodo lahko kmetje izvajali…
Ukrepe morajo veljati retroaktivno od januarja 2024 in morajo kmetom zagotoviti prepotrebno predvidljivost in stabilnost do leta 2027 zato v Copa Cogeca pozivajo Evropski parlament, naj se hitro odzove in do konca aprila zagotovi pozitivne povratne informacije o predlogih, da bo prišlo do spremembe nacionalnih strateških načrtov skupne kmetijske politike držav članic, ki jih bodo lahko kmetje izvajali…
Le še do petka 29. 3. imajo kmetije čas, da uredijo morebitna neskladja v sistemu Sopotnik. Trenutno so najbolj aktualna neskladja povezana z strniščnimi posevki (tako neprezimnimi, kot prezimnimi) do težav pa prihaja zaradi mokre zime, ki je onemogočala podoravanje rastlin za zeleno gnojenje in tudi drugače vplivala na uspeh ozelenitev.
Le še do petka 29. 3. imajo kmetije čas, da uredijo morebitna neskladja v sistemu Sopotnik. Trenutno so najbolj aktualna neskladja povezana z strniščnimi posevki (tako neprezimnimi, kot prezimnimi) do težav pa prihaja zaradi mokre zime, ki je onemogočala podoravanje rastlin za zeleno gnojenje in tudi drugače vplivala na uspeh ozelenitev.
V soboto se bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani odvijalo Podeželje v mestu. Sodelujoče kmetije se bodo predstavile z izbranimi dobrotami, brez katerih si ne moremo zamisliti prihajajočih velikonočnih praznikov, pravi Tatjana Vrbošek s KGZS.
V soboto se bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani odvijalo Podeželje v mestu. Sodelujoče kmetije se bodo predstavile z izbranimi dobrotami, brez katerih si ne moremo zamisliti prihajajočih velikonočnih praznikov, pravi Tatjana Vrbošek s KGZS.
V slovenskih obratih javne prehrane praviloma niti oskrbovanci niti njihovi starši in skrbniki niso seznanjeni s poreklom živil, iz katerih se vsakodnevno pripravljajo obroki. V Avstriji je predpis označevanja izvora v javnih institucijah in v obratih organizirane prehrane stopil v veljavo lani septembra in že prinaša merljive pozitivne učinke, je v sklopu letošnjega prvega dne Zadružnega kongresa povedal Christian Jochum iz Avstrijske kmetijske zbornice.
V slovenskih obratih javne prehrane praviloma niti oskrbovanci niti njihovi starši in skrbniki niso seznanjeni s poreklom živil, iz katerih se vsakodnevno pripravljajo obroki. V Avstriji je predpis označevanja izvora v javnih institucijah in v obratih organizirane prehrane stopil v veljavo lani septembra in že prinaša merljive pozitivne učinke, je v sklopu letošnjega prvega dne Zadružnega kongresa povedal Christian Jochum iz Avstrijske kmetijske zbornice.
Vsako delavniško jutro ob 8.50 nekaj minut namenimo nasvetom za pridelavo dobre in zdrave domače hrane ter razvoj podeželja. Rubriko pripravljamo v sodelovanju s kmetijskimi svetovalkami in svetovalci ter drugimi strokovnjaki tega področja.
Z nami je svoja razmišljanja in spoznanja o življenju, ki jih je dobila tudi s spremljanjem umirajočih, delila učiteljica biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani Mihaela Terkov.
Gostili smo zgodovinarja dr. Renata Podbersiča s katerim smo razmišljali ob nekaterih datumih, ki jih obeležujemo. Beseda je tekla o 27. aprilu, pa razstavi 3450 umorjenih/Macesnova gorica, pa o 29. maju, ko je bila ustanovljena Slovenska legija, prav tako smo se spomnili domobranske prisege iz leta 1944 in nenazadnje 17. maja, ko bo dan spomina na žrtve komunizma.
V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.
Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …
Slovenci iz Buenos Airesa bodo to nedeljo že 90-ič romali v Marijino narodno svetišče v Lujan. Tradicijo so ohranili tudi povojni izseljenci, nam je povedal slovenski duhovnik Robert Brest ter tudi, s kakšnimi nameni bodo romali letos. V teh dneh že poteka duhovna priprava, ki jo je pripravil Robert Brest, pridružite se ji lahko na spletni strani tednika Svobodna Slovenija. V nedeljo bo ob 9.30 sveta maša v baziliki, ob 14h pa bo procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobe brezjanske, svetogorske in lujanske Marije.
Zoran, Andrejev brat, zaradi škrlatinke umre, pa tudi Andrej je zaradi bolezni zelo oslabel. Nekaj mesecev se je šolal zasebno, poučevala ga je gospa, ki je delala v pekarni.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Tokrat smo gostili avtorici majniških zapisov o p. Ivanu Žužku in o škatli, ki prinaša modre sklepe, zahvalo in moč molitve. Z nami sta bili Lucija Čakš in Saška Ocvirk.
Poročali smo o vodooskrbi več pomurskih občin, različnih finančnih interesih občine in države glede Blejskega gradu, podpori neformalnim oskrbovalcem, kulinaričnem mesecu špargljev in češenj v Brdih in na Goriškem ter o prizadevanjih za obnovitev travnikov in napajališč za živino na Krasu.