Is podcast
Avtorica se osredotoča na naravne pojave, kot sta ogenj in dež, ter na izzive, ki jih prinašata. V svojem komentarju poudarja, da se oba pojava v današnjem času pojavita vse pogosteje, kar izziva strah in negotovost v družbi. Anja opozarja, da se ukvarjamo predvsem s posledicami, medtem ko resnični vzroki ostajajo skriti in neodpravljeni. Ta pristop vodi do kopičenja problemov, ki se sčasoma razvijejo v resne težave.
Dotika se tudi širšega konteksta družbenih izzivov, kjer pogosto iščemo krivce, namesto da bi se osredotočili na izvor problemov. Anja izraža prepričanje, da nove zakonodaje in novice o rešitvah pogosteje delujejo kot zavlačevanje, kot pa resnično ukrepanje. S primeri iz področja izobraževanja opozarja na nujnost, da se z resničnimi vzroki težav spopademo na temelju, kar pa je pogosto zamudno in zahtevno.
Avtorica se osredotoča na naravne pojave, kot sta ogenj in dež, ter na izzive, ki jih prinašata. V svojem komentarju poudarja, da se oba pojava v današnjem času pojavita vse pogosteje, kar izziva strah in negotovost v družbi. Anja opozarja, da se ukvarjamo predvsem s posledicami, medtem ko resnični vzroki ostajajo skriti in neodpravljeni. Ta pristop vodi do kopičenja problemov, ki se sčasoma razvijejo v resne težave.
Dotika se tudi širšega konteksta družbenih izzivov, kjer pogosto iščemo krivce, namesto da bi se osredotočili na izvor problemov. Anja izraža prepričanje, da nove zakonodaje in novice o rešitvah pogosteje delujejo kot zavlačevanje, kot pa resnično ukrepanje. S primeri iz področja izobraževanja opozarja na nujnost, da se z resničnimi vzroki težav spopademo na temelju, kar pa je pogosto zamudno in zahtevno.
Avtorica se osredotoča na naravne pojave, kot sta ogenj in dež, ter na izzive, ki jih prinašata. V svojem komentarju poudarja, da se oba pojava v današnjem času pojavita vse pogosteje, kar izziva strah in negotovost v družbi. Anja opozarja, da se ukvarjamo predvsem s posledicami, medtem ko resnični vzroki ostajajo skriti in neodpravljeni. Ta pristop vodi do kopičenja problemov, ki se sčasoma razvijejo v resne težave.
Dotika se tudi širšega konteksta družbenih izzivov, kjer pogosto iščemo krivce, namesto da bi se osredotočili na izvor problemov. Anja izraža prepričanje, da nove zakonodaje in novice o rešitvah pogosteje delujejo kot zavlačevanje, kot pa resnično ukrepanje. S primeri iz področja izobraževanja opozarja na nujnost, da se z resničnimi vzroki težav spopademo na temelju, kar pa je pogosto zamudno in zahtevno.
Izmaličeno človeštvo potrebuje Jezusa, večno svežino. Prebudimo se, zapustimo lastno udobje in stopimo na pot oznanjevanja.
Izmaličeno človeštvo potrebuje Jezusa, večno svežino. Prebudimo se, zapustimo lastno udobje in stopimo na pot oznanjevanja.
Sedmega oktobra je minilo eno leto od strahotnega terorističnega napada z imenom »Potop Al Aksa«, s katerim je palestinsko islamistično gibanje Hamas zadalo Izraelu eno najhujših ran v njegovi zgodovini. Izraelsko družbo, sicer vajeno življenja v senci terorizma, je pretresel občutek eksistencialne ogroženosti in obkoljenosti s sovražniki, katerih cilj je izbrisati judovsko prisotnost »od reke do morja«.
Tako je svoje razmišljanje začel Rok Blažič. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.
Sedmega oktobra je minilo eno leto od strahotnega terorističnega napada z imenom »Potop Al Aksa«, s katerim je palestinsko islamistično gibanje Hamas zadalo Izraelu eno najhujših ran v njegovi zgodovini. Izraelsko družbo, sicer vajeno življenja v senci terorizma, je pretresel občutek eksistencialne ogroženosti in obkoljenosti s sovražniki, katerih cilj je izbrisati judovsko prisotnost »od reke do morja«.
Tako je svoje razmišljanje začel Rok Blažič. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.
Če smo v svetem letu 2000 v novo tisočletje zakorakali z velikimi in odločnimi koraki, misleč, da gremo svetlejši prihodnosti naproti, čez pičlih petindvajset let stopicamo na mestu, ozirajoč se v temne oblake, ki so prekrili naš čas. V sveto leto 2025 bomo vstopili s strahom pred novo, tretjo svetovno vojno, ki se po koščkih, kot pravi papež Frančišek, že odvija.
Če smo v svetem letu 2000 v novo tisočletje zakorakali z velikimi in odločnimi koraki, misleč, da gremo svetlejši prihodnosti naproti, čez pičlih petindvajset let stopicamo na mestu, ozirajoč se v temne oblake, ki so prekrili naš čas. V sveto leto 2025 bomo vstopili s strahom pred novo, tretjo svetovno vojno, ki se po koščkih, kot pravi papež Frančišek, že odvija.
Po milijonih romarjev in po tolikih duhovnih sadovih je vodstvo Katoliške Cerkve potrdilo pristnost duhovnega dogajanja v Medžugorju. Nova pravila o domnevnih nadnaravnih pojavih, ki jih je izdal Dikasterij za nauk vere maja letos, predstavljajo šest različnih ocen za razločevanje primerov, od nihil obstat do negativne sodbe.
Po milijonih romarjev in po tolikih duhovnih sadovih je vodstvo Katoliške Cerkve potrdilo pristnost duhovnega dogajanja v Medžugorju. Nova pravila o domnevnih nadnaravnih pojavih, ki jih je izdal Dikasterij za nauk vere maja letos, predstavljajo šest različnih ocen za razločevanje primerov, od nihil obstat do negativne sodbe.
Če mi, ki vemo, da gre za ljudi, ne bomo dvignili glasu za njih, ga ne bo nihče. Tesno mi je pri srcu, ko pomislim, koliko popolnih otrok je vsak dan vrženih stran. Dobesedno so odpadek. Niso tretirani kot ljudje, in to zgolj zato, ker so premladi.
Če mi, ki vemo, da gre za ljudi, ne bomo dvignili glasu za njih, ga ne bo nihče. Tesno mi je pri srcu, ko pomislim, koliko popolnih otrok je vsak dan vrženih stran. Dobesedno so odpadek. Niso tretirani kot ljudje, in to zgolj zato, ker so premladi.
S svojimi prizadevanji za kulturni pluralizem in zaščito manjšin je dal lekcijo vsem, ki so bili pripravljeni bogastvo različnih kultur žrtvovati kot ceno za uniformiranje družbe in človeka ter obvladovanje sveta iz človeku odtujenih centrov kapitalske in politične moči.
S svojimi prizadevanji za kulturni pluralizem in zaščito manjšin je dal lekcijo vsem, ki so bili pripravljeni bogastvo različnih kultur žrtvovati kot ceno za uniformiranje družbe in človeka ter obvladovanje sveta iz človeku odtujenih centrov kapitalske in politične moči.
Papež Frančišek je v teh dneh znova na poti, na najdaljšem potovanju svojega papeževanja: v dvanajstih dneh bo skupno opravil okoli 33.000 kilometrov in se ustavil v štirih državah v jugovzhodni Aziji in Oceaniji.
Ob vsem tem je to morda eno najpomembnejših papeževih potovanj. Morda tudi eno zadnjih, glede na njegovo starost in zdravstveno stanje. A tisti, ki papeža Frančiška dobro poznajo, pravijo, da ostaja v njegovih željah še en cilj, ki je vedno prisoten nekje v ozadju vseh njegovih potovanj v Azijo: Kitajska. Do zdaj se je ta cilj izkazal za nedosegljivega kljub znamenitem (a pogosto kritiziranem) sporazumu o imenovanju škofov. Bo zgled azijskih vernikov, ki so konstruktiven in dinamičen dejavnik v svojih družbah, omehčal srca partijskih veljakov v Pekingu ali jih le še bolj otrdil?
Papež Frančišek je v teh dneh znova na poti, na najdaljšem potovanju svojega papeževanja: v dvanajstih dneh bo skupno opravil okoli 33.000 kilometrov in se ustavil v štirih državah v jugovzhodni Aziji in Oceaniji.
Ob vsem tem je to morda eno najpomembnejših papeževih potovanj. Morda tudi eno zadnjih, glede na njegovo starost in zdravstveno stanje. A tisti, ki papeža Frančiška dobro poznajo, pravijo, da ostaja v njegovih željah še en cilj, ki je vedno prisoten nekje v ozadju vseh njegovih potovanj v Azijo: Kitajska. Do zdaj se je ta cilj izkazal za nedosegljivega kljub znamenitem (a pogosto kritiziranem) sporazumu o imenovanju škofov. Bo zgled azijskih vernikov, ki so konstruktiven in dinamičen dejavnik v svojih družbah, omehčal srca partijskih veljakov v Pekingu ali jih le še bolj otrdil?
Vrhovna sodnica in sodnik Barbara in Jan Zobec v tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj nista mogla mimo ovadbe premiera Roberta Goloba, govorili pa smo tudi o novi sestavi sodnega sveta in o noveli zakona o varstvu javnega reda in miru, ki preprečuje in kaznuje poveličevanje nacizma in fašizma, ne pa tudi komunizma. Prav tako sta komentirala zakon o zdravstveni dejavnosti in poročilo Evropske komisije o vladavini prava.
Novo šolsko in študijsko leto, kako pomagati otrokom, da ne bomo naredili, da ne bodo otroci delali stare napake, vabljeni k poslušanju.
Zdravstvo bo naša prednostna naloga. To obljubo poslušamo ob vsakih parlamentarnih volitvah ter vsakem novem mandatu poslancev in vlade. A sprememb ni oziroma ne gredo v pravo smer, sistem je načet do skrajnosti. Kako rešiti krizo na tem področju? Svoje poglede so nam v oddaji Pogovor o predstavili Jasna Humar z ministrstva za zdravje, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, doktorica Bojana Beović, in predstavnica Mladih zdravnikov Larisa Kragelj.
Govorili smo o moči in pomenu molitve. Katekizem pravi, da je »molitev povzdigovanje duha k Bogu.« Kako moliti in koliko? Ali lahko s svojo molitvijo prepričamo Boga, da izpolni naše želje? Jezus je namreč rekel: Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V mesecu rožnega venca in misijonov sta bila z nami župnik v Preski Jure Koželj in misijonar Tone Kerin, ki se je z Madagaskarja letos preselil v Slovenijo in prevzel župnijo Brusnice. Pridružite se nam – ob 20. uri v živo!
O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...
Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
V knjigi Krizolacija - fantastična povest o izoliranih ljudeh dr. Dan Podjed opiše novo stanje sveta, v katerem živimo - krizolacijo. Zjutraj se zbudimo, pogledamo na telefon, gledamo in poslušamo vsakodnevno o vojnah, napetostih, naravnih nesrečah. Tudi zaradi tega se vse bolj zapiramo med štiri stene, ostajamo v zaprtih prostorih in seveda pred ekrani. Kako biti človek, ne v izolaciji skrbi, pač pa srečen, zadovoljen ter povezan? Zaradi življenja med štirimi stenami in pred zasloni smo navidezno povezani s skupnostjo, dejansko pa odklopljeni od stvarnosti in vse bolj osamljeni.
Arhivsko društvo Slovenije je Aškerčevo nagrado za življenjsko delo namenilo Aleksandri Pavšič Milost za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike in strokovnega izobraževanja ter dolgoletno delo v društvu. Podelili so tudi Aškerčevi priznanji. Več o tem v oddaji, kjer pa lahko slišite tudi nekaj o vaji reševanja v primeru požara iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer so pripravili listo osemnajstih za državo najpomembnejših predmetov za morebitno reševanje.
Avtorica se osredotoča na naravne pojave, kot sta ogenj in dež, ter na izzive, ki jih prinašata. V svojem komentarju poudarja, da se oba pojava v današnjem času pojavita vse pogosteje, kar izziva strah in negotovost v družbi. Anja opozarja, da se ukvarjamo predvsem s posledicami, medtem ko resnični vzroki ostajajo skriti in neodpravljeni. Ta pristop vodi do kopičenja problemov, ki se sčasoma razvijejo v resne težave.
Dotika se tudi širšega konteksta družbenih izzivov, kjer pogosto iščemo krivce, namesto da bi se osredotočili na izvor problemov. Anja izraža prepričanje, da nove zakonodaje in novice o rešitvah pogosteje delujejo kot zavlačevanje, kot pa resnično ukrepanje. S primeri iz področja izobraževanja opozarja na nujnost, da se z resničnimi vzroki težav spopademo na temelju, kar pa je pogosto zamudno in zahtevno.