Is podcast
Dr. Mateja Logar: Večjega upada okužb ne opažamo. Korist od cepljenja bistveno večja kot nevarnost resnih nezaželenih učinkov.
Interpelacija Simone Kustec tudi priložnost za pregled dela na področju šolstva.
Poslanec Lep izstopil iz poslanske skupine Desus.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti z izjavo o spravi proti razklanosti zgodovinskega spomina pri nas.
Sirija po desetih letih vojne uničena, večina ljudi pod pragom revščine.
Vreme: Deloma sončno s kakšno popoldansko ploho.
Večji del Italije znova pod najstrožjimi protikoronskimi ukrepi, tudi v Nemčiji pozivi po zaprtju javnega življenja.
Zeleni ali plastični planet je vprašanje, ki se postavlja ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov.
Vsaka policijska uprava prejela dve silhueti policista za večjo previdnost na nevarnih odsekih.
Dr. Mateja Logar: Večjega upada okužb ne opažamo. Korist od cepljenja bistveno večja kot nevarnost resnih nezaželenih učinkov.
Interpelacija Simone Kustec tudi priložnost za pregled dela na področju šolstva.
Poslanec Lep izstopil iz poslanske skupine Desus.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti z izjavo o spravi proti razklanosti zgodovinskega spomina pri nas.
Sirija po desetih letih vojne uničena, večina ljudi pod pragom revščine.
Vreme: Deloma sončno s kakšno popoldansko ploho.
Večji del Italije znova pod najstrožjimi protikoronskimi ukrepi, tudi v Nemčiji pozivi po zaprtju javnega življenja.
Zeleni ali plastični planet je vprašanje, ki se postavlja ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov.
Vsaka policijska uprava prejela dve silhueti policista za večjo previdnost na nevarnih odsekih.
Dr. Mateja Logar: Večjega upada okužb ne opažamo. Korist od cepljenja bistveno večja kot nevarnost resnih nezaželenih učinkov.
Interpelacija Simone Kustec tudi priložnost za pregled dela na področju šolstva.
Poslanec Lep izstopil iz poslanske skupine Desus.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti z izjavo o spravi proti razklanosti zgodovinskega spomina pri nas.
Sirija po desetih letih vojne uničena, večina ljudi pod pragom revščine.
Vreme: Deloma sončno s kakšno popoldansko ploho.
Večji del Italije znova pod najstrožjimi protikoronskimi ukrepi, tudi v Nemčiji pozivi po zaprtju javnega življenja.
Zeleni ali plastični planet je vprašanje, ki se postavlja ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov.
Vsaka policijska uprava prejela dve silhueti policista za večjo previdnost na nevarnih odsekih.
Zbirnik pomembnejših informativnih oddaj v programu Radia Ognjišče.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.