Poročali smo o napredku pri gradnji obvoznice na Ptuju, poteku del pri sanaciji klifa v Piranu, ki ogroža župnijsko poslopje, spregovorili pa smo tudi o tem, kako je epidemija vplivala na humanitarni projekt Prostofer- brezplačni šofer.
Poročali smo o napredku pri gradnji obvoznice na Ptuju, poteku del pri sanaciji klifa v Piranu, ki ogroža župnijsko poslopje, spregovorili pa smo tudi o tem, kako je epidemija vplivala na humanitarni projekt Prostofer- brezplačni šofer.
Iz naših krajev
Poročali smo o deseti obletnici delovanja urgentnega centra Maribor, prenovi šolske kuhinje v Radovljici, novih podzemnih odkritjih na območju Kostanjeviške jame, krepitvi pridelave ekoloških semen na Gorenjskem in 70-letnici najhujšega potresa na območju Ilirske Bistrice.
Iz naših krajev
Poročali smo o deseti obletnici delovanja urgentnega centra Maribor, prenovi šolske kuhinje v Radovljici, novih podzemnih odkritjih na območju Kostanjeviške jame, krepitvi pridelave ekoloških semen na Gorenjskem in 70-letnici najhujšega potresa na območju Ilirske Bistrice.
Iz naših krajev
Poročali smo o pripravi komunalne infrastrukture na območju Kranja in Šoštanja, odprtju kulturno-poslovnega centra v Ribnici, načrtih za gradnjo skakalnice v Ljubnem ob Savinji, začetku prenove nekdanjega samostana v Škofji Loki, prizadevanjih za zmanjšanje odpadkov na Bledu in prireditvi gradovi Kralja Matjaža v Črni na Koroškem.
Iz naših krajev
Poročali smo o pripravi komunalne infrastrukture na območju Kranja in Šoštanja, odprtju kulturno-poslovnega centra v Ribnici, načrtih za gradnjo skakalnice v Ljubnem ob Savinji, začetku prenove nekdanjega samostana v Škofji Loki, prizadevanjih za zmanjšanje odpadkov na Bledu in prireditvi gradovi Kralja Matjaža v Črni na Koroškem.
Iz naših krajev
Poročali smo o obisku astronavtke Sunite Williams v Centru Noordung. pričakovanjih lokalne skupnosti za višje nadomestilo za vojaško vadišče Poček in načrtu za prihodnje upravljanje gradu Borl. Pogledali smo tudi v domačo župnijo skakalno uspešne družine Prevc.
Iz naših krajev
Poročali smo o obisku astronavtke Sunite Williams v Centru Noordung. pričakovanjih lokalne skupnosti za višje nadomestilo za vojaško vadišče Poček in načrtu za prihodnje upravljanje gradu Borl. Pogledali smo tudi v domačo župnijo skakalno uspešne družine Prevc.
Iz naših krajev
Poročali smo o gradnji novih javnih stanovanj v Lučah, pripravah na 20. licitacijo vrednejšega lesa na Koroškem, izgradnji večnamenske športne dvorane na Bledu, novih zapletih pri rekonstrukciji Hotela Zlatorog in zbiranju sredstev za Tea, ki potrebuje zdravljenje v Združenih državah Amerike.
Iz naših krajev
Poročali smo o gradnji novih javnih stanovanj v Lučah, pripravah na 20. licitacijo vrednejšega lesa na Koroškem, izgradnji večnamenske športne dvorane na Bledu, novih zapletih pri rekonstrukciji Hotela Zlatorog in zbiranju sredstev za Tea, ki potrebuje zdravljenje v Združenih državah Amerike.
Iz naših krajev
V Šentrupertu na Dolenjskem so pripravili razstavo poprtnikov, v Libeličah bo zrasel mednarodni vadbeni center za varstvo pred poplavami. V največjem baročnem gradu v Sloveniji, gradu Grad na Goričkem, bodo obnovili dva trakta, pripravljajo tudi nove vsebine ter dostop za gibalno ovirane. Pregledali smo leto v občini Zagorje in njihove prihodnje projekte in poročali, da se zapleta pri gradnji mestnega stadiona na Ravnah na Koroškem.
Iz naših krajev
V Šentrupertu na Dolenjskem so pripravili razstavo poprtnikov, v Libeličah bo zrasel mednarodni vadbeni center za varstvo pred poplavami. V največjem baročnem gradu v Sloveniji, gradu Grad na Goričkem, bodo obnovili dva trakta, pripravljajo tudi nove vsebine ter dostop za gibalno ovirane. Pregledali smo leto v občini Zagorje in njihove prihodnje projekte in poročali, da se zapleta pri gradnji mestnega stadiona na Ravnah na Koroškem.
Iz naših krajev
Poročali smo o begu možganov iz Pomurja in Podravja, 60-letnici porodniškega bloka v Šempetru pri Gorici, prenovi mestnega središča v Škofji Loki, muzeju jaslic na Brezjah in vlogi medijev v Porabju za ohranjanje slovenskega jezika.
Iz naših krajev
Poročali smo o begu možganov iz Pomurja in Podravja, 60-letnici porodniškega bloka v Šempetru pri Gorici, prenovi mestnega središča v Škofji Loki, muzeju jaslic na Brezjah in vlogi medijev v Porabju za ohranjanje slovenskega jezika.
Iz naših krajev
Poročali smo o nadaljevanju elektrifikacije mariborskega javnega potniškega prometa, selitvi Komunale Slovenska Bistrica v nove prostore, 35-letnici podjetja Petre šotori in hale ter razstavi jaslic in številnih prireditvah v Božičnem Vojniku.
Iz naših krajev
Poročali smo o nadaljevanju elektrifikacije mariborskega javnega potniškega prometa, selitvi Komunale Slovenska Bistrica v nove prostore, 35-letnici podjetja Petre šotori in hale ter razstavi jaslic in številnih prireditvah v Božičnem Vojniku.
Iz naših krajev
Poročali smo o novem direktorju in posodobljenem voznem parku v Zdravstvenem domu Ptuj, že tretjo sezono nedelujočem smučišču na Kaninu, kocki prijateljstva in drevesu DAJ-DAM v Škofji Loki ter Mednarodnem festivalu žganih pijač v Kopru.
Iz naših krajev
Poročali smo o novem direktorju in posodobljenem voznem parku v Zdravstvenem domu Ptuj, že tretjo sezono nedelujočem smučišču na Kaninu, kocki prijateljstva in drevesu DAJ-DAM v Škofji Loki ter Mednarodnem festivalu žganih pijač v Kopru.
Iz naših krajev
V oddaji Iz naših krajev spremljamo dogajanje po slovenskih občinah. V njej poročamo o različnih prireditvah, slovesnostih, običajih in drugih zanimivih dogodkih. Oddajo z izjavami oziroma sodelovanjem v krajših pogovorih popestrijo posamezniki, ki delujejo v različnih družbeno-političnih sferah lokalnega okolja.
Moja zgodba
Poslušate lahko predstavitev romana Milana Bučarja z naslovom Žitno klasje Pšenične Police. V tem zgodovinskem delu, ki je nastalo na osnovi pogovorov med domačini, avtor strne predvojno, medvojno in povojno zgodovino kraja in okolice. Milan Bučar je že kot otrok poslušal, kaj so se naskrivaj pogovarjali domačini medtem, ko se bedeli pri mrliču. Pogovore si je vneto zapisoval in ob 70 letnici se je odločil, da jih objavi v knjigi. Povedane zgodbe, velikokrat tragične, se ne vklapljajo v junaško partijsko zgodovino, kot jo poznamo.
Globine
V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
V Trstu je v tem popoldnevu potekal pogovor o Zlatorogu Viktorja Parme. Dogodek sta pripravila Mestni gledališki muzej Carlo Schmidl in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, in sicer pred skorajšnjo tržaško koncertno izvedbo omenjene opere. Življenjsko in ustvarjalno pot Viktorja Parme je močno zaznamovalo vprašanje narodne identitete. Eden glavnih razlogov za njegovo skromno uveljavitev tiči v dejstvu, da je po razpadu Avstro-Ogrskega cesarstva postal »tujec« in s tem premalo reprezentativen za katerokoli od novonastalih držav nekdanjega večkulturnega cesarstva. Njegova mojstrovina Zlatorog je bila nazadnje uprizorjena leta 2009 v SNG Maribor v režiji Vita Tauferja, tokrat pa bo prvič v celoti izvedena v Trstu. Od tam so sporočili še, da se je dober mesec pred 90. rojstnim dnevom poslovil zamejski pesnik, vsestranski besedni ustvarjalec in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta. Pomembno je prispeval k širjenju slovenske identitete v zamejstvu in širšem slovenskem prostoru.
Komentar tedna
Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.
Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.
Za življenje
Doc. dr. Drago Jerebic, profesor pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je bil sogovornik na godovni dan don Boska, ustanovitelja salezijancev, zato smo pogovor začeli najprej z učinkovitostjo njegovega vzgojnega delovanja med mladimi. Deluje še danes in če, zakaj? V čem mu velja slediti? V nadaljevanju smo razprostrli še nekaj perečih vprašanj s področja medosebnih odnosov. Skupaj z ženo vodita tudi Družinski inštitut Bližina.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike?
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji smo slišali, kako so godove praznovali nekoč in kako se ob praznikih zavetnikov poveselijo še danes. Prijaznim besedam so poslušalci dodali glasbene želje.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
V Trstu je v tem popoldnevu potekal pogovor o Zlatorogu Viktorja Parme. Dogodek sta pripravila Mestni gledališki muzej Carlo Schmidl in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, in sicer pred skorajšnjo tržaško koncertno izvedbo omenjene opere. Življenjsko in ustvarjalno pot Viktorja Parme je močno zaznamovalo vprašanje narodne identitete. Eden glavnih razlogov za njegovo skromno uveljavitev tiči v dejstvu, da je po razpadu Avstro-Ogrskega cesarstva postal »tujec« in s tem premalo reprezentativen za katerokoli od novonastalih držav nekdanjega večkulturnega cesarstva. Njegova mojstrovina Zlatorog je bila nazadnje uprizorjena leta 2009 v SNG Maribor v režiji Vita Tauferja, tokrat pa bo prvič v celoti izvedena v Trstu. Od tam so sporočili še, da se je dober mesec pred 90. rojstnim dnevom poslovil zamejski pesnik, vsestranski besedni ustvarjalec in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta. Pomembno je prispeval k širjenju slovenske identitete v zamejstvu in širšem slovenskem prostoru.