Iz naših krajev
Pogledali smo na množično obiskana slovenska pokopališča in spregovorili o reševanju mariborskega Hotela Habakuk, gradnji novega Lekovega obrata v Lendavi, rasti števila ekoloških kmetij in načrtih za omejitev obiska v Triglavskem narodnem parku.
Iz naših krajev
Pogledali smo na množično obiskana slovenska pokopališča in spregovorili o reševanju mariborskega Hotela Habakuk, gradnji novega Lekovega obrata v Lendavi, rasti števila ekoloških kmetij in načrtih za omejitev obiska v Triglavskem narodnem parku.
Iz naših krajev
Poročali smo o gradnji biofarmacevtskega obrata v Lendavi, namestitvenih možnostih za brezdomce v Mariboru, težavah pri vodooskrbi v Jesenicah, sanaciji poškodovane ceste v Solčavi in desetem državnem tekmovanju v pripravi jabolčnega zavitka.
Iz naših krajev
Poročali smo o gradnji biofarmacevtskega obrata v Lendavi, namestitvenih možnostih za brezdomce v Mariboru, težavah pri vodooskrbi v Jesenicah, sanaciji poškodovane ceste v Solčavi in desetem državnem tekmovanju v pripravi jabolčnega zavitka.
Iz naših krajev
Poročali smo o prenovi dotrajanega vodovoda v Šentrupertu, dejavnostih območne Karitas Nova Gorica, 10-letnici odprtja MOL-ovega Fresh Cornerja, gozdni terapiji v Naklem in slovesnosti ob 100-letnici začetka gradnje Plečnikove cerkve v Bogojini.
Iz naših krajev
Poročali smo o prenovi dotrajanega vodovoda v Šentrupertu, dejavnostih območne Karitas Nova Gorica, 10-letnici odprtja MOL-ovega Fresh Cornerja, gozdni terapiji v Naklem in slovesnosti ob 100-letnici začetka gradnje Plečnikove cerkve v Bogojini.
Iz naših krajev
Poročali smo o investicijah Slovenskih železnic, izzivih Triglavskega narodnega Parka, podvodni strukturi za razvoj organizmov na dnu Sečoveljskega zaliva in načrtih za obnovo graščine v kraju Grad na Goričkem.
Iz naših krajev
Poročali smo o investicijah Slovenskih železnic, izzivih Triglavskega narodnega Parka, podvodni strukturi za razvoj organizmov na dnu Sečoveljskega zaliva in načrtih za obnovo graščine v kraju Grad na Goričkem.
Iz naših krajev
Poročali smo o odprtju obvoznice mimo središča Mirne, novih sprehajalnih poteh v Črnomlju, razstavi ob 100-letnici tekstilne tovarne Mura, dobrodelnem projektu Srce v dresu, čezmejnem košarkarskem igrišču Gorana Dragića in klekljanju v župniji Vipava.
Iz naših krajev
Poročali smo o odprtju obvoznice mimo središča Mirne, novih sprehajalnih poteh v Črnomlju, razstavi ob 100-letnici tekstilne tovarne Mura, dobrodelnem projektu Srce v dresu, čezmejnem košarkarskem igrišču Gorana Dragića in klekljanju v župniji Vipava.
Iz naših krajev
Spregovorili smo o praznovanju 70-letnice gasilske zveze Vrhnika, prenovi delavskega doma v Murski Soboti, novih zvonovih v župniji Teharje, prometni razbremenitvi doline Vrata in novem električnem vlakcu v občini Maribor.
Iz naših krajev
Spregovorili smo o praznovanju 70-letnice gasilske zveze Vrhnika, prenovi delavskega doma v Murski Soboti, novih zvonovih v župniji Teharje, prometni razbremenitvi doline Vrata in novem električnem vlakcu v občini Maribor.
Iz naših krajev
Poročali smo o obisku doma starejših v Gradišču pri Dornberku, začetkih delovanja mozirskih gasilcev in fotografski razstavi z naslovom »Sledi Koširjeve dediščine«.
Iz naših krajev
Poročali smo o obisku doma starejših v Gradišču pri Dornberku, začetkih delovanja mozirskih gasilcev in fotografski razstavi z naslovom »Sledi Koširjeve dediščine«.
Iz naših krajev
Tokrat smo spregovorili, da so v občini Ivančna Gorica obeležili 35. obletnico potrditve dokumentov vojaškega zavarovanja slovenske osamosvojitve. Šli smo v najstarejše slovensko mesto, na Ptuj, kjer so postavili več kot pet metrov visoko bronasto skulpturo kurenta ter v Lendavo, kjer mineva deset let od odprtja stolpa Vinarium. Povabili smo vas še v Stiški samostan, kjer bo tradicionalni Semanji dan rokodelcev in pridelovalcev hrane ter v Kamnik na dneve narodnih noš in oblačilne dediščine. Spomnili pa smo tudi, da bratovščina odraslih skavtinj in skavtov Domžale praznuje 25 let delovanja.
Iz naših krajev
Tokrat smo spregovorili, da so v občini Ivančna Gorica obeležili 35. obletnico potrditve dokumentov vojaškega zavarovanja slovenske osamosvojitve. Šli smo v najstarejše slovensko mesto, na Ptuj, kjer so postavili več kot pet metrov visoko bronasto skulpturo kurenta ter v Lendavo, kjer mineva deset let od odprtja stolpa Vinarium. Povabili smo vas še v Stiški samostan, kjer bo tradicionalni Semanji dan rokodelcev in pridelovalcev hrane ter v Kamnik na dneve narodnih noš in oblačilne dediščine. Spomnili pa smo tudi, da bratovščina odraslih skavtinj in skavtov Domžale praznuje 25 let delovanja.

Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Kmetijska oddaja
Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Naš gost
Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Duhovna misel
Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.