Z mašo in koncertom so na Sveti Gori počastili 80. rojstni dan primorskega duhovnika in glasbenika prof. Jožeta Trošta. Jubilant je po dolgem času hude bolezni prisluhnil svojemu dragemu zboru Anton Foerster in mu ob koncu tudi dirigiral.
Sv. mašo je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore, poleg zbora Foerster pa so prepevali še duhovniški oktet Oremus in ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem ter solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik. Petje je vodila Damijana Božič Močnik, orgle je igral Dušan Ješelnik.
Z mašo in koncertom so na Sveti Gori počastili 80. rojstni dan primorskega duhovnika in glasbenika prof. Jožeta Trošta. Jubilant je po dolgem času hude bolezni prisluhnil svojemu dragemu zboru Anton Foerster in mu ob koncu tudi dirigiral.
Sv. mašo je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore, poleg zbora Foerster pa so prepevali še duhovniški oktet Oremus in ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem ter solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik. Petje je vodila Damijana Božič Močnik, orgle je igral Dušan Ješelnik.
Dogodki
Vstopili smo v Frančiškovo jubilejno leto (800 let od smrti sv. Frančiška Asiškega, † 3. oktober 1226). Osnovno vodilo silvestrske oddaje je bilo: »Sv. Frančišek vstopa v naše domove, sobe in bolniške postelje, da bi z nami preživel zadnje ure leta, nas tolažil in blagoslovil za novo leto.« V njem so sodelovali številni Frančiškovi bratje in sestre, ki so razmišljali na vprašanja radijskih sodelavcev. V novo leto smo vstopili z molitvijo, ki so jo vodili provincialni ministri vseh treh Frančiškovih redov.
Dogodki
Vstopili smo v Frančiškovo jubilejno leto (800 let od smrti sv. Frančiška Asiškega, † 3. oktober 1226). Osnovno vodilo silvestrske oddaje je bilo: »Sv. Frančišek vstopa v naše domove, sobe in bolniške postelje, da bi z nami preživel zadnje ure leta, nas tolažil in blagoslovil za novo leto.« V njem so sodelovali številni Frančiškovi bratje in sestre, ki so razmišljali na vprašanja radijskih sodelavcev. V novo leto smo vstopili z molitvijo, ki so jo vodili provincialni ministri vseh treh Frančiškovih redov.
Dogodki
Konec leta je priložnost za pogled nazaj. Da ovrednotimo, kar smo živeli in v mošnjiček srca shranimo tisto dobro, ki nas bo vodilo naprej. Lep spomin, dobrota sočloveka ali novo spoznanje. To velja tudi za sveto leto, jubilej 2025, ki ga je razglasil papež Frančišek in naprej vodil papež Leon. Z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar smo se pogovarjali o tem, kako je to leto doživela sama in kaj želi izpostaviti kot dobro.
Dogodki
Konec leta je priložnost za pogled nazaj. Da ovrednotimo, kar smo živeli in v mošnjiček srca shranimo tisto dobro, ki nas bo vodilo naprej. Lep spomin, dobrota sočloveka ali novo spoznanje. To velja tudi za sveto leto, jubilej 2025, ki ga je razglasil papež Frančišek in naprej vodil papež Leon. Z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar smo se pogovarjali o tem, kako je to leto doživela sama in kaj želi izpostaviti kot dobro.
Dogodki
Nastopili so: Eva Boto, Anika Horvat, Manca Špik, Štefica Grasselli, Gregor Ravnik, Domen Kljun, Matej Šoklič, Kvatropirci, Ansambel Vihar in SOS kvintet.
Med pevkami in pevci so bili tudi radijski sodelavci: Manca Hribar, Petra Stopar, Jakob Čuk, Marjan Bunič in Andrej Jerman.
Pevce je spremljal spremljevalni ansambel, ki so ga sestavljali zelo priznani glasbeniki: Jure Rozman (bobni), Anže Langus Petrović (bas), Tine Lustek (akust. kitara), Robert Pikl (elek. Kitara) in Boštjan Grabnar (klaviature).
Pevkam in pevcem so bili v pomoč tudi t. i. spremljevalni vokali: Manca Hribar, Urša Sešek, Marjan Bunič in Jure Sešek.
Dogodki
Nastopili so: Eva Boto, Anika Horvat, Manca Špik, Štefica Grasselli, Gregor Ravnik, Domen Kljun, Matej Šoklič, Kvatropirci, Ansambel Vihar in SOS kvintet.
Med pevkami in pevci so bili tudi radijski sodelavci: Manca Hribar, Petra Stopar, Jakob Čuk, Marjan Bunič in Andrej Jerman.
Pevce je spremljal spremljevalni ansambel, ki so ga sestavljali zelo priznani glasbeniki: Jure Rozman (bobni), Anže Langus Petrović (bas), Tine Lustek (akust. kitara), Robert Pikl (elek. Kitara) in Boštjan Grabnar (klaviature).
Pevkam in pevcem so bili v pomoč tudi t. i. spremljevalni vokali: Manca Hribar, Urša Sešek, Marjan Bunič in Jure Sešek.
Dogodki
Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.
Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.
Dogodki
Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.
Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025.
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025.
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Dogodki - Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Dogodki - Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Dogodki - Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
Radijski program pogosto obarvajo pogovori, ki nastanejo ob različnih priložnostih in dogodkih. Če se boste naročili na ta podcast, ne boste nobenega zamudili in boste vedno na tekočem.
Sol in luč
Ob slovenskem kulturnem prazniku smo oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Z uvodom v svojo zbirko Madrigalov, nas bo iz 16. stoletja nagovoril Iacobus Gallus, ker pa oddaja želi nagovarjati s presežnim, smo izbrali knjigo z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja in prebrali pesmi Ketteja in Cankarja.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. februar 2026 ob 05-ih
Beseda je zakon!
Tokrat se je prof. dr. Hotimir Tivadar ustavil ob Prešernovi Zdravljici, skoraj 200 let starem besedilu, ki je še vedno zelo aktualno, jezik pa dokazuje, da je bil že pred 200 leti lepo razvit. Ob besedilu pa še nekaj o naglasih.
Kmetijska oddaja
Kmetje so se v minulem tednu vendarle srečali za isto mizo z ministrico, a ta je odgovore na njihova vprašanja napovedala pismeno v prihodnjem tednu. Žalostno stanje na trgu krompirja ni dobra popotnica v novo pridelovalno sezono. O tem je v nedeljski kmetijski oddaji spregovoril dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Pogovor o
Dotaknili smo se našega zdravstvenega sistema in tegob, ki jih imamo uporabniki zaradi pomanjkanja zdravnikov in posledično dolgih čakalnih vrst. Pogovarjali smo se z oftalmologom dr. Matejem Beltramom, infektologom dr. Federicom Potočnikom in zobozdravnikom dr. Krištofom Zevnikom.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev.
Slovencem po svetu in domovini
V Ukvah v Kanalski dolini je minuli petek Slovensko kulturno središče Planika pripravilo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V večnamenski dvorani nekdanje mlekarne so nastopili učenci slovenskega jezika, Christina Chersi na prečni flavti, violinist Maurizio Magrelli, učenci Glasbene matice FJK ter koroška vokalna skupina Svrž pod vodstvom Aleksa Schusterja. Slovenski inštitut na Dunaju pa bo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pripravil jutri v svojih prostorih na Hanuschgasse. Spored slavnostne prireditve KULTURfest3 oblikujejo člani najstarejšega tamburaškega ansambla na Dunaju ADRiA, pesnika in pisatelja Lev Detela ter Ondřej Cikán, ki objavljata svoja dela v češkem, slovenskem in nemškem jeziku. Prireditev je namenjena tudi 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja ter šolski ustanovi dunajskih Čehov, Komensky, s katero inštitut sodeluje glede pouka v slovenskem jeziku. Tako se veselijo tudi nastopa maturank šole Komensky
Spoznanje več, predsodek manj
Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev.
Kulturni utrinki
V oddaji o kulturi smo predstavili novi slovenski celovečerni film Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi sanitetnega vlaka iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. Zgodbo snemanja filma o zdravnikih dr. Janezu Janežu in dr. Valentinu Meršolu nam bo predstavil pobudnik projekta David Sipoš.
Komentar Zanima.me
»Ko premišljujemo, komu zaupati svoj glas na volitvah, je pomembno vedeti, s kakšnim programom se stranke podajajo na volitve. Kaj je tisto, kar nameravajo na oblasti narediti. Še bolj pomembno pa je to, kaj so do sedaj že naredile. Pretekla ravnanja akterjev običajno povedo več kot obljube, ki pa so bistveno bolj poceni,« je na portalu Zanima.me zapisal Peter Merše.