Žalostni del dne 13. 3.
Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

duhovnost

13. 3. 2022
Žalostni del dne 13. 3.
Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

VEČ ...|13. 3. 2022
Žalostni del dne 13. 3.
Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|17. 10. 2025
Žalostni del dne 17. 10.

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del dne 17. 10.

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 17. 10.
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|17. 10. 2025
Žalostni del dne 17. 10.
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|16. 10. 2025
Svetli del dne 16. 10.

Molile so redovnice - Uršulinke.

Svetli del dne 16. 10.

Molile so redovnice - Uršulinke.

duhovnost

Rožni venec

Svetli del dne 16. 10.
Molile so redovnice - Uršulinke.
VEČ ...|16. 10. 2025
Svetli del dne 16. 10.
Molile so redovnice - Uršulinke.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|15. 10. 2025
Častitljivi del dne 15. 10.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Častitljivi del dne 15. 10.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del dne 15. 10.
Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
VEČ ...|15. 10. 2025
Častitljivi del dne 15. 10.
Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|14. 10. 2025
Žalostni del dne 14. 10.

Molili so člani Karitas iz župnije Ljubljana - Vič.

Žalostni del dne 14. 10.

Molili so člani Karitas iz župnije Ljubljana - Vič.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 14. 10.
Molili so člani Karitas iz župnije Ljubljana - Vič.
VEČ ...|14. 10. 2025
Žalostni del dne 14. 10.
Molili so člani Karitas iz župnije Ljubljana - Vič.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|13. 10. 2025
Veseli del dne 13. 10.

Molili so radijski sodelavci.

Veseli del dne 13. 10.

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del dne 13. 10.
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|13. 10. 2025
Veseli del dne 13. 10.
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|12. 10. 2025
Častitljivi del dne 12. 10.

Molili so člani Karitas iz župnije Domžale.

Častitljivi del dne 12. 10.

Molili so člani Karitas iz župnije Domžale.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del dne 12. 10.
Molili so člani Karitas iz župnije Domžale.
VEČ ...|12. 10. 2025
Častitljivi del dne 12. 10.
Molili so člani Karitas iz župnije Domžale.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|11. 10. 2025
Veseli del 11. 10.

Molitev je vodil namestnik policijskega vikarja, Mirko Klobučar.

Veseli del 11. 10.

Molitev je vodil namestnik policijskega vikarja, Mirko Klobučar.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del 11. 10.
Molitev je vodil namestnik policijskega vikarja, Mirko Klobučar.
VEČ ...|11. 10. 2025
Veseli del 11. 10.
Molitev je vodil namestnik policijskega vikarja, Mirko Klobučar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|10. 10. 2025
Žalostni del dne 10. 10.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del dne 10. 10.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 10. 10.
Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.
VEČ ...|10. 10. 2025
Žalostni del dne 10. 10.
Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec
Program Radia Ognjišče vsak dan začenjamo z molitvijo rožnega venca.
Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|11. 10. 2025
Alenka Kepic Mohar

V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon. 

Alenka Kepic Mohar

V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon. 

Damijana Medved

spominživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 10. 2025
O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

Radio Ognjišče

politika

Za življenje

VEČ ...|11. 10. 2025
Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovor

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Mladoskop

VEČ ...|17. 10. 2025
Lucija Čakš o svojem romanu: Najprej moram dobro spoznati knjižne junake

Lucija Čakš je novinarka in pisateljica. Svet, drugačen od sanj je naslov njene četrte knjige, mladinskega romana, ki se začne odvijati na festivalu v Stični. Junakinja Eva obiskuje zadnji letnik gimnazije Želimlje, sanja, da se bo poročila s svojo srednješolsko ljubeznijo in se zaposlila kot veterinarka v kliniki njegove mame. Toda sanje se ji podrejo na vesel dan. Ugotovi, da jo čaka drugačna pot. Kakšna? Ali sploh obstaja pravilen način iskanja življenjske poti? Preberite v knjigi in poslušajte pogovor. 

Lucija Čakš o svojem romanu: Najprej moram dobro spoznati knjižne junake

Lucija Čakš je novinarka in pisateljica. Svet, drugačen od sanj je naslov njene četrte knjige, mladinskega romana, ki se začne odvijati na festivalu v Stični. Junakinja Eva obiskuje zadnji letnik gimnazije Želimlje, sanja, da se bo poročila s svojo srednješolsko ljubeznijo in se zaposlila kot veterinarka v kliniki njegove mame. Toda sanje se ji podrejo na vesel dan. Ugotovi, da jo čaka drugačna pot. Kakšna? Ali sploh obstaja pravilen način iskanja življenjske poti? Preberite v knjigi in poslušajte pogovor. 

Nataša Ličen

mladiodnosiživljenjepogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2025
Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura