Tokrat smo valovali v ritmih nove in sveže glasbe; slišali smo nov single katoliške ustvarjalke Sarah Kroger, se ustavili pri vedno iskrivem Jonu Formanu ter se poslovili ob novih uglasbitvah psalmov pod katere se podpisuje Ellie Holcomb.
V oddaji smo slišali:
Tokrat smo valovali v ritmih nove in sveže glasbe; slišali smo nov single katoliške ustvarjalke Sarah Kroger, se ustavili pri vedno iskrivem Jonu Formanu ter se poslovili ob novih uglasbitvah psalmov pod katere se podpisuje Ellie Holcomb.
V oddaji smo slišali:
Brandon Heath je ameriški krščanski kantavtor, ki je za svoje pesmi prejel že mnogotere nagrade in bil tudi osemkrat že nominiran za Grammy nagrado. Pred kratkim je izšel njegov zadnji single Scars, v oddaji pa smo prisluhnili še nekaterim najbolj svežim pesmim tega avtorja.
V oddaji smo slišali:
Brandon Heath je ameriški krščanski kantavtor, ki je za svoje pesmi prejel že mnogotere nagrade in bil tudi osemkrat že nominiran za Grammy nagrado. Pred kratkim je izšel njegov zadnji single Scars, v oddaji pa smo prisluhnili še nekaterim najbolj svežim pesmim tega avtorja.
V oddaji smo slišali:
V studiu sta se nam pridružili Ana Ahačevčič in Simona Plut. Povabili sta na velikonočni koncert Vstajenje, ki ga 1. aprila v Semiču pripravlja skupina Alfa in Omega. Premierno smo zavrteli tudi tri nove priredbe omenjene zasedbe.
V studiu sta se nam pridružili Ana Ahačevčič in Simona Plut. Povabili sta na velikonočni koncert Vstajenje, ki ga 1. aprila v Semiču pripravlja skupina Alfa in Omega. Premierno smo zavrteli tudi tri nove priredbe omenjene zasedbe.
V novih pesmih so bili z nami Sarah Kroger, Faithful Project, Filip Panza, Chris Renzema in Anne Wilson.
Slišali smo:
V novih pesmih so bili z nami Sarah Kroger, Faithful Project, Filip Panza, Chris Renzema in Anne Wilson.
Slišali smo:
Predstavili smo špansko zasedbo, pravzaprav gibanje, oz. kot jim pravi papež Frančišek, evharistično družino Hakúna, katere zametki segajo v čas priprav in dni na Svetovnem dnevu mladih v Rio De Janeiru leta 2013. Danes že prisotno v različnih državah in tudi že kontinentih to gibanje združuje mlade in mlade po srcu združuje v molitvi, načinu življenja, ustvarjalnosti ... in tudi glasbi. Pod imenom Hakuna Music Group tako nastajajo pesmi, skozi katere avtorji izrekajo svoje molitve, prošnje in zahvale Nebeškemu Očetu.
V oddaji smo slišali:
Predstavili smo špansko zasedbo, pravzaprav gibanje, oz. kot jim pravi papež Frančišek, evharistično družino Hakúna, katere zametki segajo v čas priprav in dni na Svetovnem dnevu mladih v Rio De Janeiru leta 2013. Danes že prisotno v različnih državah in tudi že kontinentih to gibanje združuje mlade in mlade po srcu združuje v molitvi, načinu življenja, ustvarjalnosti ... in tudi glasbi. Pod imenom Hakuna Music Group tako nastajajo pesmi, skozi katere avtorji izrekajo svoje molitve, prošnje in zahvale Nebeškemu Očetu.
V oddaji smo slišali:
Prisluhnili smo novi pesmi Benjamina Hastingsa - Abandoned, ter slišali tudi nekaj drugih njegovih pesmi.
V oddaji smo slišali:
Prisluhnili smo novi pesmi Benjamina Hastingsa - Abandoned, ter slišali tudi nekaj drugih njegovih pesmi.
V oddaji smo slišali:
Prisluhnili smo pesmim, ki nas nagovarjajo, da vstopimo v ritem posta. V obdobje, ki nas vabi na globoko, stran od hrupa in blišča sveta ...
Slišali smo:
Prisluhnili smo pesmim, ki nas nagovarjajo, da vstopimo v ritem posta. V obdobje, ki nas vabi na globoko, stran od hrupa in blišča sveta ...
Slišali smo:
Prisluhnili smo pesmi z novega albuma hrvaškega kitarista Andreja Grozdanova, se ustavili pri krščanski himni How Great Thou Art, ki praznuje 75-letnico, ter prisluhnili še nekaterim izbranim singlom preteklih tednov.
V oddaji smo slišali:
Prisluhnili smo pesmi z novega albuma hrvaškega kitarista Andreja Grozdanova, se ustavili pri krščanski himni How Great Thou Art, ki praznuje 75-letnico, ter prisluhnili še nekaterim izbranim singlom preteklih tednov.
V oddaji smo slišali:
Oddaja Ritem srca, ki je na sporedu vsak petek ob 21.30, je posvečena sodobni krščanski glasbi. V njej poročamo o festivalih, koncertih, slavljenjih in podobnih dogodkih. Spoznavamo slovenske in tuje izvajalce ter predstavljamo nove izide.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.