Prireditev ob 100 letnici Franceta Balantiča

V oddaji Od slike do besede smo se spomnili 100 letnice rojstva pesnika Franceta Balantiča. V knjižnici v Kamniku, ki nosi ime po njem, so se ga spomnili s priložnostnim srečanjem.  Sodelovali so: župan Občine Kamnik Matej Slapar, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zborovodja in skladatelj dr. Andrej Misson in pesnikova sestra Tilka Jesenik.

Jože Bartolj

spomin France Balantič Tilka Jesenik Matej Slapar Anamarija Stibilj Šajn Dušan Merc Andrej Misson Breda Podbrežnik

30. 11. 2021
Prireditev ob 100 letnici Franceta Balantiča

V oddaji Od slike do besede smo se spomnili 100 letnice rojstva pesnika Franceta Balantiča. V knjižnici v Kamniku, ki nosi ime po njem, so se ga spomnili s priložnostnim srečanjem.  Sodelovali so: župan Občine Kamnik Matej Slapar, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zborovodja in skladatelj dr. Andrej Misson in pesnikova sestra Tilka Jesenik.

Jože Bartolj

VEČ ...|30. 11. 2021
Prireditev ob 100 letnici Franceta Balantiča

V oddaji Od slike do besede smo se spomnili 100 letnice rojstva pesnika Franceta Balantiča. V knjižnici v Kamniku, ki nosi ime po njem, so se ga spomnili s priložnostnim srečanjem.  Sodelovali so: župan Občine Kamnik Matej Slapar, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zborovodja in skladatelj dr. Andrej Misson in pesnikova sestra Tilka Jesenik.

Jože Bartolj

spominFrance BalantičTilka JesenikMatej SlaparAnamarija Stibilj ŠajnDušan MercAndrej MissonBreda Podbrežnik

Od slike do besede

VEČ ... |
France Stele, druga oddaja, avtor je akademik dr. Milček Komelj

To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.

France Stele, druga oddaja, avtor je akademik dr. Milček Komelj

To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.

Od slike do besede

France Stele, druga oddaja, avtor je akademik dr. Milček Komelj

To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.

VEČ ...|11. 11. 2025
France Stele, druga oddaja, avtor je akademik dr. Milček Komelj

To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ... |
France Stele, spomini nanj (dr. Milček Komelj)

Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.

France Stele, spomini nanj (dr. Milček Komelj)

Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.

Od slike do besede

France Stele, spomini nanj (dr. Milček Komelj)

Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.

VEČ ...|4. 11. 2025
France Stele, spomini nanj (dr. Milček Komelj)

Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ... |
Poljanski rokopis o Materi Božji

Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.

Poljanski rokopis o Materi Božji

Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.

Od slike do besede

Poljanski rokopis o Materi Božji

Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.

VEČ ...|28. 10. 2025
Poljanski rokopis o Materi Božji

Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ... |
Veščina pisanja, Peter Svetina

Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina. 

Veščina pisanja, Peter Svetina

Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina. 

Od slike do besede

Veščina pisanja, Peter Svetina

Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina. 

VEČ ...|21. 10. 2025
Veščina pisanja, Peter Svetina

Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina. 

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ... |
Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

Od slike do besede

Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

VEČ ...|14. 10. 2025
Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ... |
Alojz Rebula, pisatelj in jezik

O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.

Alojz Rebula, pisatelj in jezik

O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.

Od slike do besede

Alojz Rebula, pisatelj in jezik

O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.

VEČ ...|7. 10. 2025
Alojz Rebula, pisatelj in jezik

O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ... |
Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom

O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.

Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom

O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.

Od slike do besede

Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom

O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.

VEČ ...|30. 9. 2025
Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom

O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ... |
Jože Faganel o pisatelju akademiku Alojzu Rebuli

V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.

Jože Faganel o pisatelju akademiku Alojzu Rebuli

V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.

Od slike do besede

Jože Faganel o pisatelju akademiku Alojzu Rebuli

V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.

VEČ ...|23. 9. 2025
Jože Faganel o pisatelju akademiku Alojzu Rebuli

V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ... |
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 3.del

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.

Iz pričevanja:

Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 3.del

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.

Iz pričevanja:

Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorjiumor Marko Natlačen

Naš pogled

VEČ ... |
O pridelavi hrane govoričijo ljudje, ki nikoli niso kmetovali

Sredstev, s katerimi je EU podpirala kmetijstvo, da je bila hrana cenejša, zmanjkuje. Obeta se zlom Skupne kmetijske politike, NVO-ji pa že postavljajo zahteve, kaj je družbeno sprejemljiva pridelava in kaj ne ...

O pridelavi hrane govoričijo ljudje, ki nikoli niso kmetovali

Sredstev, s katerimi je EU podpirala kmetijstvo, da je bila hrana cenejša, zmanjkuje. Obeta se zlom Skupne kmetijske politike, NVO-ji pa že postavljajo zahteve, kaj je družbeno sprejemljiva pridelava in kaj ne ...

Robert Božič

komentarvizija 2040Ursula von der Leyen

Pogovor o

VEČ ... |
Nadškof Cvikl, veleposlanik But, direktorica Aritoursa, duhovnik v Rimu Dolinšek o svetem letu

V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.

Nadškof Cvikl, veleposlanik But, direktorica Aritoursa, duhovnik v Rimu Dolinšek o svetem letu

V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Minulo desetletje skozi oči dr. Aleša Mavra

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil še zadnjič z nami zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver. Dobro desetletje nam je s svojim bogatim znanjem in z izkušnjami pomagal razumeti pomembnejše aktualne dogodke na tujem in doma. Kako sta se v tem času spremenila svet in Slovenija?

Minulo desetletje skozi oči dr. Aleša Mavra

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil še zadnjič z nami zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver. Dobro desetletje nam je s svojim bogatim znanjem in z izkušnjami pomagal razumeti pomembnejše aktualne dogodke na tujem in doma. Kako sta se v tem času spremenila svet in Slovenija?

Radio Ognjišče

politika

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Človek in šimpanz

Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Človek in šimpanz

Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružbaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Drame Ivana Mraka, Frankfurt po Frankfurtu in vabilo na Sveto goro.

Slovenska matica je v zbirki Vezana beseda, namenjeni dramatiki, izdala štiri drame Ivana Mraka po izboru literata in literarnega zgodovinarja Denisa Poniža. V knjigarni Konzorcij je na ogled 39. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu z okoli 5000 knjigami z vsega sveta. Frančiškanski samostan Sveta Gora pa vabi na predstavitev obsežne študije dr. Mateja Hriberška z naslovom Kronanje Marijine milostne podobe na Sveti Gori 1717, ki bo v nedeljo, 23. novembra.

Drame Ivana Mraka, Frankfurt po Frankfurtu in vabilo na Sveto goro.

Slovenska matica je v zbirki Vezana beseda, namenjeni dramatiki, izdala štiri drame Ivana Mraka po izboru literata in literarnega zgodovinarja Denisa Poniža. V knjigarni Konzorcij je na ogled 39. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu z okoli 5000 knjigami z vsega sveta. Frančiškanski samostan Sveta Gora pa vabi na predstavitev obsežne študije dr. Mateja Hriberška z naslovom Kronanje Marijine milostne podobe na Sveti Gori 1717, ki bo v nedeljo, 23. novembra.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaIvan MrakDenis PonižMetej Hriberšek

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 12. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 12. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Čokoladna glazura

Poslušalka je vprašala, kako narediti čokoladno glazuro, ki se ne bi lomila. Speče biskvit, ga premaže z glazuro in ohladi, ampak pri rezanju si ji vedno lomi, kljub temu, da nož pomoči v vročo vodo. Sestra Nikolina ji je predlagala, da naj v kozico da 10 dag jedilne čokolade, dobre 3 dag masla ali margarine in še toliko olja. Kozico naj postavi nad vodno kopel, da se bo čokolada raztopila in zmehčala, vmes naj meša, da bo gladko tekoča (poskus čez zadnjo stran žlice). Biskvit, ki ga bomo oblili s čokolado, pa je treba najprej tanko namazati z gladko marmelado, tako da zapre, zamaši vse luknjice in pore. Biskvit režemo s tankim nožem, ki ga pomočimo v vročo vodo. Pomembno torej je, da je maščoba dvojna - maslo in olje. 

Čokoladna glazura

Poslušalka je vprašala, kako narediti čokoladno glazuro, ki se ne bi lomila. Speče biskvit, ga premaže z glazuro in ohladi, ampak pri rezanju si ji vedno lomi, kljub temu, da nož pomoči v vročo vodo. Sestra Nikolina ji je predlagala, da naj v kozico da 10 dag jedilne čokolade, dobre 3 dag masla ali margarine in še toliko olja. Kozico naj postavi nad vodno kopel, da se bo čokolada raztopila in zmehčala, vmes naj meša, da bo gladko tekoča (poskus čez zadnjo stran žlice). Biskvit, ki ga bomo oblili s čokolado, pa je treba najprej tanko namazati z gladko marmelado, tako da zapre, zamaši vse luknjice in pore. Biskvit režemo s tankim nožem, ki ga pomočimo v vročo vodo. Pomembno torej je, da je maščoba dvojna - maslo in olje. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ... |
Kristjani za podporo življenju od začetka no naravnega konca s sočutjem in bližino.

Bolnišnični duhovnik Anže Cunk je pojasnil, kaj Katoliška Cerkev pravi o evtanaziji in asistiranem samomoru in zakaj se je dobro več pogovarjati o bolezni, zadnjem slovesu in obliki pokopa.

Kristjani za podporo življenju od začetka no naravnega konca s sočutjem in bližino.

Bolnišnični duhovnik Anže Cunk je pojasnil, kaj Katoliška Cerkev pravi o evtanaziji in asistiranem samomoru in zakaj se je dobro več pogovarjati o bolezni, zadnjem slovesu in obliki pokopa.

s. Meta Potočnik

Katekizem RKCevtanazijagreh