Is podcast
Letos mi je blizu božični prizor bega v Egipt. Sveta družina je odšla v begunstvo, v izolacijo, nekakšno karanteno v Egipt, da sta Jožef in Marija zavarovala Jezusovo življenje. Čas prve božične skrivnosti je prav v tem dogodku podoben današnjim razmeram. Skrb za ohranitev življenja! Ves čas sta bila v službi življenja!
Letos mi je blizu božični prizor bega v Egipt. Sveta družina je odšla v begunstvo, v izolacijo, nekakšno karanteno v Egipt, da sta Jožef in Marija zavarovala Jezusovo življenje. Čas prve božične skrivnosti je prav v tem dogodku podoben današnjim razmeram. Skrb za ohranitev življenja! Ves čas sta bila v službi življenja!
Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.
Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.
Gregor Luštrek, župnik župnijeTrata – Gorenja vas ter soupravitelj župnij Stara in Nova Oselicater Leskovica nas je med drugim takole spodbudil: Marijase je veselila v duši in njena duša je poveličevala Gospoda. To jeveselje, ki je dano ne glede na okoliščine. To veselje naspovzdigne nad omejeno stvarnost, nad dobrine tega sveta.
Gregor Luštrek, župnik župnijeTrata – Gorenja vas ter soupravitelj župnij Stara in Nova Oselicater Leskovica nas je med drugim takole spodbudil: Marijase je veselila v duši in njena duša je poveličevala Gospoda. To jeveselje, ki je dano ne glede na okoliščine. To veselje naspovzdigne nad omejeno stvarnost, nad dobrine tega sveta.
Dekan dekanije Celje, župnik na Teharjah, v nagovoru pravi takole: Ko je srce polno novega spoznanja in preplašeno nad prihajajočim,potrebuje bližino; nekoga, ki prisluhne, nekoga, ki ima izkustvo.Človeka, ki razume skrivnost. Tudi Marija stori tako: po angelovemoznanjenju se odpravi k teti Elizabeti.
Župnik v Ljubnem, na Ovsišah in v Kropi Jože Tomšič, se je v svojem nagovoru spomnil dogodka iz enega od domovstarejših na Gorenjskem, kjer je bil v teh kritičnih tednihprostovoljec. Vedno nekaj daš in dobiš štirikratno nazaj ...
Župnik v Ljubnem, na Ovsišah in v Kropi Jože Tomšič, se je v svojem nagovoru spomnil dogodka iz enega od domovstarejših na Gorenjskem, kjer je bil v teh kritičnih tednihprostovoljec. Vedno nekaj daš in dobiš štirikratno nazaj ...
V središču adventnega dogajanja smo, že v pravem »brbotanju«, kakršno je brbotanje vode tik preden zavre. A smo še na poti. Adventni evangeljski prizori nas intenzivno usmerjajo in opogumljajo. Na primer prvi adventni dogodek - tisti z Zaharijem, ki v templju zažiga kadilo. Dogodek se zdi prava predpodoba današnje situacije – koronakrize, ki ji kar ni videti konca.
Anton Fras, župnik v župniji Sveta Ana v Slovenskih goricah in naddekan slovenjegoriške naddekanije, si je za izhodišče nagovora v rubriki »Ostanímo povezano občestvo« zastavil vprašanje: Kako v vseh teh peripetijah, ki jih zdaj dnevno doživljamo, dati božiču pravi duhovni pomen, da bo poglobitev našega osebnega in družinskega duhovnega življenja?
Anton Fras, župnik v župniji Sveta Ana v Slovenskih goricah in naddekan slovenjegoriške naddekanije, si je za izhodišče nagovora v rubriki »Ostanímo povezano občestvo« zastavil vprašanje: Kako v vseh teh peripetijah, ki jih zdaj dnevno doživljamo, dati božiču pravi duhovni pomen, da bo poglobitev našega osebnega in družinskega duhovnega življenja?
Pred leti je, takrat študentka Andreja, pol leta preživela med Inuiti. Po vrnitvi je našim mladincem predstavila svoja doživetja v krajih, kjer se zemlja nikoli ne ogreje toliko, da bi moglo vzkliti kaj zelenega. Nekaj časa je pomagala v tamkajšnji šoli in ko je otrokom začela razlagati božično zgodbo, je imela že velike težave razložiti zgodbo o pastirjih in njihovih ovcah. Nekako jo je poskušala razložiti s tjulnji …
Pred leti je, takrat študentka Andreja, pol leta preživela med Inuiti. Po vrnitvi je našim mladincem predstavila svoja doživetja v krajih, kjer se zemlja nikoli ne ogreje toliko, da bi moglo vzkliti kaj zelenega. Nekaj časa je pomagala v tamkajšnji šoli in ko je otrokom začela razlagati božično zgodbo, je imela že velike težave razložiti zgodbo o pastirjih in njihovih ovcah. Nekako jo je poskušala razložiti s tjulnji …
Rubrika "Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov" je namenjena oglašanjem in razmišljanjem slovenskih duhovnikov.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. april 2024 ob 05-ih
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!
Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar, Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ...
Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.
Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo.
Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema.
Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«
Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.
»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«
Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj.
Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?
»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«
Od kod teorije zarot?
»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«
Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo.
»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«
Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.
Kaj lahko naredimo?
»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo.
Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja.
S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.
Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«