6. velikonočna nedelja
Duhovni nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
16. 5. 2020
6. velikonočna nedelja
Duhovni nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Anton Stres

VEČ ...|16. 5. 2020
6. velikonočna nedelja
Duhovni nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Anton Stres

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
Tretja nedelja med letom - nedelja Božje besede

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Tretja nedelja med letom - nedelja Božje besede

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

duhovnost

Duhovni nagovor

Tretja nedelja med letom - nedelja Božje besede

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

VEČ ...|25. 1. 2026
Tretja nedelja med letom - nedelja Božje besede

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
Druga nedelja med letom

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Druga nedelja med letom

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

duhovnost

Duhovni nagovor

Druga nedelja med letom

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

VEČ ...|17. 1. 2026
Druga nedelja med letom

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
Nedelja Jezusovega krsta

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Nedelja Jezusovega krsta

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

duhovnost

Duhovni nagovor

Nedelja Jezusovega krsta

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

VEČ ...|11. 1. 2026
Nedelja Jezusovega krsta

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
Nedelja Jezusovega krsta

»Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju« (Lk 3,16).

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

Nedelja Jezusovega krsta

»Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju« (Lk 3,16).

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

duhovnost

Duhovni nagovor

Nedelja Jezusovega krsta

»Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju« (Lk 3,16).

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

VEČ ...|10. 1. 2026
Nedelja Jezusovega krsta

»Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju« (Lk 3,16).

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
Gospodovo razglašenje

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Gospodovo razglašenje

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

duhovnost

Duhovni nagovor

Gospodovo razglašenje

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

VEČ ...|6. 1. 2026
Gospodovo razglašenje

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
2. nedelja po božiču

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

2. nedelja po božiču

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

duhovnost

Duhovni nagovor

2. nedelja po božiču

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

VEČ ...|4. 1. 2026
2. nedelja po božiču

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
Novo leto - sveta Božja mati Marija

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Novo leto - sveta Božja mati Marija

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

duhovnost

Duhovni nagovor

Novo leto - sveta Božja mati Marija

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

VEČ ...|1. 1. 2026
Novo leto - sveta Božja mati Marija

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
Nedelja svete Družine

»Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo« (Mt 2,21)

Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

Nedelja svete Družine

»Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo« (Mt 2,21)

Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

duhovnost

Duhovni nagovor

Nedelja svete Družine

»Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo« (Mt 2,21)

Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

VEČ ...|27. 12. 2025
Nedelja svete Družine

»Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo« (Mt 2,21)

Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

Stanislav Lipovšek

duhovnost

Duhovni nagovor

Duhovni nagovor

Praznični nagovori slovenskih škofov

Nedeljo in praznike nam s svojim nagovorom osvetlijo in poglobijo slovenski škofje.

Stanislav Lipovšek

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Velika začetnica pri besedah Bog, božji in sveti

Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti

Velika začetnica pri besedah Bog, božji in sveti

Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti

Marjan Bunič

pravopispravorečjejezikslovenščina

Za življenje

VEČ ... |
Ne kemične odvisnosti

V oddaji je bil z nami strokovnjak za nekemične odvisnosti MIha Kramli. Govoril je o pretirani rabi pametnih telefonov in zgledih iz tujine, kjer so uporabo telefonov za učence že prepovedale, ne le med poukom ampak tudi med odmori.

Ne kemične odvisnosti

V oddaji je bil z nami strokovnjak za nekemične odvisnosti MIha Kramli. Govoril je o pretirani rabi pametnih telefonov in zgledih iz tujine, kjer so uporabo telefonov za učence že prepovedale, ne le med poukom ampak tudi med odmori.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ogroženost slovenskega knjižnega gradiva v diaspori

Kaj se dogaja s slovenskimi knjigami v krajih po svetu, kjer se slovenščina izgublja kot vsakdanji jezik in kako lahko preprečimo zavrženje, je povedal dr. Dejan Valentinčič. Spomnili smo se tudi nekdanjega predsednika Izseljenskega društva Slovenija v svetu, dr. Branka Zorna. V oddaji ste slišali še, da so ob robu 54. Novoletnega srečanja Slovencev Videmske pokrajine in Posočja v Kobaridu podpisali Pismo o nameri za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Glavni pobudnik je bil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. 

Ogroženost slovenskega knjižnega gradiva v diaspori

Kaj se dogaja s slovenskimi knjigami v krajih po svetu, kjer se slovenščina izgublja kot vsakdanji jezik in kako lahko preprečimo zavrženje, je povedal dr. Dejan Valentinčič. Spomnili smo se tudi nekdanjega predsednika Izseljenskega društva Slovenija v svetu, dr. Branka Zorna. V oddaji ste slišali še, da so ob robu 54. Novoletnega srečanja Slovencev Videmske pokrajine in Posočja v Kobaridu podpisali Pismo o nameri za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Glavni pobudnik je bil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš gost

VEČ ... |
Biseromašnik Marjan Bečan

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.  

Biseromašnik Marjan Bečan

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.  

Matjaž Merljak

spominživljenjerojakiargentinaduhovnikmunchennemčija

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Alen Salihović

politikazdravstvokomentarjan macarol

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V oddaji o kulturi smo povabili na odprtje razstave 31. likovne kolonije Umetniki za karitas, ki bo v torek, 27. januarja, ob 18h, v Galeriji Družina, v Ljubljani. 

Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V oddaji o kulturi smo povabili na odprtje razstave 31. likovne kolonije Umetniki za karitas, ki bo v torek, 27. januarja, ob 18h, v Galeriji Družina, v Ljubljani. 

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostumetniki za karitasMarjana Plesničar JezeršekAnamarija Stibilj ŠajnBorut BeusStojan ŠpegelBrane Širca

Komentar Zanima.me

VEČ ... |
Cena za reševanje stranke Levica: dražja hrana, vrtci, komunalne storitve in nižji otroški dodatek

Maratonci tečejo predzadnji krog, bi lahko karikirali aktualno dogajanje v slovenski politiki. Oblast, ki si neizmerno želi drugega mandata, je upehana, izpraznjena in brezidejna; deluje v nastavitvi “survival mode”, kar pomeni, da vse sile in vire usmerja v lastno preživetje. Ob lastni politični (ne)moči so največje sile medijski zavezniki in nevladni aktivisti, največji viri pa državni proračun in proračuni državnih podjetij.

Cena za reševanje stranke Levica: dražja hrana, vrtci, komunalne storitve in nižji otroški dodatek

Maratonci tečejo predzadnji krog, bi lahko karikirali aktualno dogajanje v slovenski politiki. Oblast, ki si neizmerno želi drugega mandata, je upehana, izpraznjena in brezidejna; deluje v nastavitvi “survival mode”, kar pomeni, da vse sile in vire usmerja v lastno preživetje. Ob lastni politični (ne)moči so največje sile medijski zavezniki in nevladni aktivisti, največji viri pa državni proračun in proračuni državnih podjetij.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 26. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 26. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Velika začetnica pri besedah Bog, božji in sveti

Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti

Velika začetnica pri besedah Bog, božji in sveti

Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti

Marjan Bunič

pravopispravorečjejezikslovenščina