Is podcast
29. oktobra obeležujemo svetovni dan možganske kapi in zato je bila oktobrska oddaja Vstani in hodi posvečena prav tej temi. V oddaji smo predstavili pogled zdravnice na možgansko kap, naša gostja je bila Tatjana Erjavec, upokojena zdravnica in podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. V oddaji ste med drugim izvedeli, kakšen je priporočljiv življenjski slog, da možganske kapi ne doživimo in kaj so dejavniki tveganja, pa tudi kakšne so posledice možganske kapi, ter na kaj morajo biti pozorni svojci, da v skrbi za svojega bližnjega ne pregorijo.
možganska kap GROM Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo izgorelost depresija
29. oktobra obeležujemo svetovni dan možganske kapi in zato je bila oktobrska oddaja Vstani in hodi posvečena prav tej temi. V oddaji smo predstavili pogled zdravnice na možgansko kap, naša gostja je bila Tatjana Erjavec, upokojena zdravnica in podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. V oddaji ste med drugim izvedeli, kakšen je priporočljiv življenjski slog, da možganske kapi ne doživimo in kaj so dejavniki tveganja, pa tudi kakšne so posledice možganske kapi, ter na kaj morajo biti pozorni svojci, da v skrbi za svojega bližnjega ne pregorijo.
29. oktobra obeležujemo svetovni dan možganske kapi in zato je bila oktobrska oddaja Vstani in hodi posvečena prav tej temi. V oddaji smo predstavili pogled zdravnice na možgansko kap, naša gostja je bila Tatjana Erjavec, upokojena zdravnica in podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. V oddaji ste med drugim izvedeli, kakšen je priporočljiv življenjski slog, da možganske kapi ne doživimo in kaj so dejavniki tveganja, pa tudi kakšne so posledice možganske kapi, ter na kaj morajo biti pozorni svojci, da v skrbi za svojega bližnjega ne pregorijo.
možganska kapGROMZdruženje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijoizgorelostdepresija
Možganska kap je bolezen, ki v trenutku, vendar doživljenjsko spremeni življenje bolnikom in svojcem in je vodilni vzrok invalidnosti po svetu in tudi v Sloveniji. Posledice so raznovrstne, odvisne od velikosti in mesta okvare možganov. Več o tem, kako možganska kap spremeni življenje, smo se pogovarjali z Milanom Čučkom, predsednikom Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in Laro Slivnik, predsednico kluba CVB Ljubljana.
Možganska kap je bolezen, ki v trenutku, vendar doživljenjsko spremeni življenje bolnikom in svojcem in je vodilni vzrok invalidnosti po svetu in tudi v Sloveniji. Posledice so raznovrstne, odvisne od velikosti in mesta okvare možganov. Več o tem, kako možganska kap spremeni življenje, smo se pogovarjali z Milanom Čučkom, predsednikom Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in Laro Slivnik, predsednico kluba CVB Ljubljana.
V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.
V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.
Tokratna oddaja je bila posvečena avtizmu. Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja, ki prizadene možgane pri procesiranju informacij. Podatki kažejo, da se število otrok z avtizmom naglo viša. Naša gostja je bila Nina Kozarič, mama dečka z avtizmom, ki je z nami delila svojo zgodbo. Med drugim je predstavila tudi trzinsko izpostavo Združenja Bodi zdrav, v kateri bodo izvajali različne programe za otroke z avtizmom in njihove starše.
Tokratna oddaja je bila posvečena avtizmu. Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja, ki prizadene možgane pri procesiranju informacij. Podatki kažejo, da se število otrok z avtizmom naglo viša. Naša gostja je bila Nina Kozarič, mama dečka z avtizmom, ki je z nami delila svojo zgodbo. Med drugim je predstavila tudi trzinsko izpostavo Združenja Bodi zdrav, v kateri bodo izvajali različne programe za otroke z avtizmom in njihove starše.
Tokratna oddaja Vstani in hodi je bila posvečena varstveno-delovnim centrom, v katere so vključene osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Pomen teh centrov in vsakdan njihovih uporabnikov sta nam predstavili Mira Potokar, direktorica podjetja Želva in Jasna Kofol, pomočnica direktorice in vodja varstveno delovnega centra in bivalnih enot, ki sta med drugim povedali, kako zelo srčni so njihovi uporabniki in kako lepo je zato vsak dan priti v službo.
Tokratna oddaja Vstani in hodi je bila posvečena varstveno-delovnim centrom, v katere so vključene osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Pomen teh centrov in vsakdan njihovih uporabnikov sta nam predstavili Mira Potokar, direktorica podjetja Želva in Jasna Kofol, pomočnica direktorice in vodja varstveno delovnega centra in bivalnih enot, ki sta med drugim povedali, kako zelo srčni so njihovi uporabniki in kako lepo je zato vsak dan priti v službo.
V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.
V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.
V Cankarjevem domu je še do 5. maja možen ogled fotografske razstave Nasmehi, ki odpirajo srca, ki predstavlja portrete oseb z motnjo v duševnem razvoju. Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom ZRIPS in fotografom Blažem S. Kobalom. V oddaji ste slišali pogovor z direktorico zavoda Marino Omahen in strokovno vodjo Polono Kotnjek, ki sta predstavili zakulisje nastanka razstave, pa tudi ostale dejavnosti, s katerimi se v zavodu ukvarjajo. Slišali pa ste tudi fotografov pogled.
V Cankarjevem domu je še do 5. maja možen ogled fotografske razstave Nasmehi, ki odpirajo srca, ki predstavlja portrete oseb z motnjo v duševnem razvoju. Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom ZRIPS in fotografom Blažem S. Kobalom. V oddaji ste slišali pogovor z direktorico zavoda Marino Omahen in strokovno vodjo Polono Kotnjek, ki sta predstavili zakulisje nastanka razstave, pa tudi ostale dejavnosti, s katerimi se v zavodu ukvarjajo. Slišali pa ste tudi fotografov pogled.
V marčevski oddaji smo predstavili delo osebnih asistentov, ki bolnikom in invalidom omogočajo samostojno življenje v njihovem domačem okolju. Naša gostja je bila osebna asistentka Barbara Zorman, ki je med drugim povedala, kaj jo je poklicalo k temu delu, kakšen je njen tipični delovni dan in opogumila tiste, ki oklevajo, da bi zaprosili za pomoč osebnega asistenta.
V marčevski oddaji smo predstavili delo osebnih asistentov, ki bolnikom in invalidom omogočajo samostojno življenje v njihovem domačem okolju. Naša gostja je bila osebna asistentka Barbara Zorman, ki je med drugim povedala, kaj jo je poklicalo k temu delu, kakšen je njen tipični delovni dan in opogumila tiste, ki oklevajo, da bi zaprosili za pomoč osebnega asistenta.
Vstani in hodi – oddaja za invalide in njihove prijatelje prinaša izkušnje ljudi z različnimi invalidnostmi (gibalna oviranost, gluhost in naglušnost, slepota in slabovidnost, … ) ter tistih, ki se z njimi srečujejo in zanje pripravljajo najrazličnejše aktivnosti. Navdihujoče in spodbudno!!
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Znova smo se v precejšnji meri ozirali na tuje. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar, profesor dr. Aleš Maver. V ospredju pogovora z njim je bila analiza volitev v ZDA ter njihov vpliv na krizna žarišča tako na Bližnjem vzhodu kot v Ukrajini. Zanimal nas je tudi njegov pogled na razplet volitev v Gruziji in Moldaviji. Vprašali smo ga še za komentar ustanavljanja nove stranke v Sloveniji pod vodstvom Anžeta Logarja.
Sveti Frančišek se je nekega dne pogovarjal z enim od ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Pozeba in ostale vremenske ujme so botrovale precejšnjemu znižanju pridelka grozdja, kar je ostalo, pa je bilo zelo kakovostno. Zato so taka tudi mlada vina, pravijo vinogradniki. V oddaji tudi o podeželski zahvalni sv. maši in vabilo na Zadravčevo Erjavčeve dneve...
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Povabili smo prvaka opozicije, predsednika SDS Janeza Janšo. Zanimal nas je njegov pogled na aktualno politično dogajanje, kako komentira nastanek novih strank, ali bo SDS ostala v Evropski ljudski stranki, kaj prinašajo volitve v ZDA, nismo pa mogli mimo sodnih postopkov zoper njega.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je tudi letos razpisal nagradni natečaj za raziskovalce, ki jih zanimajo zamejske in izseljenske tematike. Z natečajem želijo tudi krepiti zavest o pomembnosti teh tematik za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na natečaj - tokratni je že triindvajseti - se lahko prijavite vsi, ki ste letos oz. še boste do 31. decembra uspešno zagovarjali svoje doktorske, magistrske in diplomske naloge na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu in so napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Urad bo dela sprejemal do vključno 7. februarja, rezultati natečaja bodo znani do konca meseca maja. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo prejela denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Celotno besedilo nagradnega natečaja je na spletni strani USZS.
V oddaji o kulturi smo predstavili roman Kelih Karla petega, Miguela Maurya Buendía. Avtor je nadškof, vatikanski diplomat, ki trenutno službuje v Angliji. Pred leti je deloval v Ljubljani in očaran nad našimi kraji, zlasti nad lepoto Dolenjske, začel pisati zgodovinski roman. Ta je španščini je prvič izšel leta 2002. O knjigi nam je spregovoril frančiškan p. dr. Mari Osredkar.