Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Sol in luč
Kako, ko nas zadenejo preizkušnje? Nekdo v vsakem trenutku ve, kaj je za vas najboljše, to je Sveti Duh, navzoč je v vsakem izmed nas in je odločilen glas, ki ve, kaj je za nas dobro, katera pot je prava. Jacques Philippe je francoski duhovnik, priznan po svojih številnih delih o duhovnem življenju in osebni rasti. Njegove knjige so cenjene zaradi jasnosti in globine. Prav takšna je tudi njegova knjiga z naslovom V šoli Svetega Duha (izšla je pri založbi Emanuel), ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč.
Globine
Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Komentar tedna
Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Moja zgodba
2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Poslušate lahko drugo oddajo v kateri sta spregovorila dr. Jože Možina in dr. Renato Podbersič.
Naš pogled
Večina slovenskih kmetov svoje živali pozna po imenu. Redimo jih z ljubeznijo in spoštovanjem. Krava pri nas prej dobi veterinarsko pomoč kot človek prikliče zdravnika. To je realnost, ne floskula… In medtem ko se govori o dobrobiti živali, se nihče ne vpraša, kako je mogoče, da je zelenjava v trgovini cenejša od vode. Koliko migrantov v južni Evropi je zanjo delalo brez plačila? Koliko čebel je umrlo zaradi monokultur? Koliko otrok pobira avokado za »zdrave jedilnike« tistih, ki nam očitajo neetičnost, se sprašuje kmet Matej Potokar.
Ritem srca
Podali smo se na Hrvaško in prisluhnili pesmim z glasbenega prvenca Vanesse Mioč, albuma z naslovom Vjerujem.
V oddaji smo slišali:
Petkov večer
Prisluhnili smo Sostrskim pripovedkam - kratkim zgodbam in zgodbicam iz otroštva, življenja, človeških usod, ki jih je pred smrtjo zapisal Milan Matos, v knjižno obliko pa jih je uredila in letos izdala njegova žena Silva.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Veliko več kot le pločevinasto konstrukcijo so pred 130 leti prinesli in sestavili na vrhu Triglava. Postavitvi Aljaževega stolpa in njegovemu pomenu za slovenski narod smo se posvetili v prvem delu, v nadaljevanju pa smo se spomnili še enega izjemnega podviga, ki je slovenski alpinizem postavil ob bok svetovnim velesilam: ob 50-letnici Makaluja so spregovorili nekateri akterji tega zgodovinskega vzpona. V zaključku smo namignili še na dve aktualni spodbudi za obiskovanje vrhov v tem poletju.