Is podcast Lutkovni festival Cikl-cakl in strokovna konferenca SSK Is podcast
Lutkovni festival Cikl-cakl in strokovna konferenca SSK

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem bo od torka 15. do nedelje 20. oktobra 2024 v organizaciji KPD Šmihel in Krščanske kulturne zveze KKZ iz Celovca potekal 24. mednarodni lutkovni festival CIKL CAKL. O festivalu in predstavah, ki so namenjene vsem starostnim skupinam, nam je več povedal Milan Piko, referent za gledališče pri KKZ [0:56]. Na sedežu Zadružne zveze Slovenije v Ljubljani je v sredo, 9. oktobra 2024, potekala II. Konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu. To je bilo že 47. strokovno srečanje v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Več sta nam povedala generalna sekretarka SSK Sonja Avguštin Čampa [25:56] in Erik Masten s Tržaškega [36:38]. V oddaji so bile sporedu tudi druge aktualne novice [21:25].  

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura kmetijstvo

13. 10. 2024
Lutkovni festival Cikl-cakl in strokovna konferenca SSK

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem bo od torka 15. do nedelje 20. oktobra 2024 v organizaciji KPD Šmihel in Krščanske kulturne zveze KKZ iz Celovca potekal 24. mednarodni lutkovni festival CIKL CAKL. O festivalu in predstavah, ki so namenjene vsem starostnim skupinam, nam je več povedal Milan Piko, referent za gledališče pri KKZ [0:56]. Na sedežu Zadružne zveze Slovenije v Ljubljani je v sredo, 9. oktobra 2024, potekala II. Konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu. To je bilo že 47. strokovno srečanje v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Več sta nam povedala generalna sekretarka SSK Sonja Avguštin Čampa [25:56] in Erik Masten s Tržaškega [36:38]. V oddaji so bile sporedu tudi druge aktualne novice [21:25].  

Matjaž Merljak

VEČ ...|13. 10. 2024
Lutkovni festival Cikl-cakl in strokovna konferenca SSK

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem bo od torka 15. do nedelje 20. oktobra 2024 v organizaciji KPD Šmihel in Krščanske kulturne zveze KKZ iz Celovca potekal 24. mednarodni lutkovni festival CIKL CAKL. O festivalu in predstavah, ki so namenjene vsem starostnim skupinam, nam je več povedal Milan Piko, referent za gledališče pri KKZ [0:56]. Na sedežu Zadružne zveze Slovenije v Ljubljani je v sredo, 9. oktobra 2024, potekala II. Konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu. To je bilo že 47. strokovno srečanje v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Več sta nam povedala generalna sekretarka SSK Sonja Avguštin Čampa [25:56] in Erik Masten s Tržaškega [36:38]. V oddaji so bile sporedu tudi druge aktualne novice [21:25].  

Matjaž Merljak

družbarojakikulturakmetijstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 10. 2024
Urad objavil razpisa za sofinanciranje

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil Javni razpis za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in podporo Slovencem po svetu v naslednjem letu. Cilji javnega razpisa so: utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete; medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje in povezovanje s Slovenijo ter povečanje prepoznavnosti dejavnosti rojakov na območju Slovenije; vzdrževanje struktur in dejavnosti zamejcev in izseljencev; delovanje in povezovanje na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Urad bo prednostno podprl dejavnosti za utrjevanje in krepitev znanja slovenskega jezika in za vključevanje mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev. Za zamejstvo je na voljo 7 milijonov 750 tisoč evrov, za izseljenstvo pa milijon in pol. Prijaviti se je potrebno do 15. oz do 19. novembra. 

Urad objavil razpisa za sofinanciranje

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil Javni razpis za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in podporo Slovencem po svetu v naslednjem letu. Cilji javnega razpisa so: utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete; medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje in povezovanje s Slovenijo ter povečanje prepoznavnosti dejavnosti rojakov na območju Slovenije; vzdrževanje struktur in dejavnosti zamejcev in izseljencev; delovanje in povezovanje na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Urad bo prednostno podprl dejavnosti za utrjevanje in krepitev znanja slovenskega jezika in za vključevanje mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev. Za zamejstvo je na voljo 7 milijonov 750 tisoč evrov, za izseljenstvo pa milijon in pol. Prijaviti se je potrebno do 15. oz do 19. novembra. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Urad objavil razpisa za sofinanciranje

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil Javni razpis za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in podporo Slovencem po svetu v naslednjem letu. Cilji javnega razpisa so: utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete; medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje in povezovanje s Slovenijo ter povečanje prepoznavnosti dejavnosti rojakov na območju Slovenije; vzdrževanje struktur in dejavnosti zamejcev in izseljencev; delovanje in povezovanje na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Urad bo prednostno podprl dejavnosti za utrjevanje in krepitev znanja slovenskega jezika in za vključevanje mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev. Za zamejstvo je na voljo 7 milijonov 750 tisoč evrov, za izseljenstvo pa milijon in pol. Prijaviti se je potrebno do 15. oz do 19. novembra. 

VEČ ...|21. 10. 2024
Urad objavil razpisa za sofinanciranje

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil Javni razpis za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in podporo Slovencem po svetu v naslednjem letu. Cilji javnega razpisa so: utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete; medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje in povezovanje s Slovenijo ter povečanje prepoznavnosti dejavnosti rojakov na območju Slovenije; vzdrževanje struktur in dejavnosti zamejcev in izseljencev; delovanje in povezovanje na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Urad bo prednostno podprl dejavnosti za utrjevanje in krepitev znanja slovenskega jezika in za vključevanje mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev. Za zamejstvo je na voljo 7 milijonov 750 tisoč evrov, za izseljenstvo pa milijon in pol. Prijaviti se je potrebno do 15. oz do 19. novembra. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 10. 2024
Tri Slovenije - ena domovina? - 2. del

O povezavah med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom so na letošnjih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu razmišljali Ignacija Fridl Jarc, tajnica, urednica in vodja programov pri založbi Slovenska matica; Devan Jagodic je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta in Mariana Poznič, ena od urednic časnika Zedinjena Slovenija in predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu. Moderatorica pogovora je bila novinarka, publicistka in kulturnica Erika Jazbar. Študijske dneve Draga, z zaporedno številko 59, je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosveto.  Prvi del okrogle mize smo predvajali 8. septembra letos

Tri Slovenije - ena domovina? - 2. del

O povezavah med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom so na letošnjih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu razmišljali Ignacija Fridl Jarc, tajnica, urednica in vodja programov pri založbi Slovenska matica; Devan Jagodic je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta in Mariana Poznič, ena od urednic časnika Zedinjena Slovenija in predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu. Moderatorica pogovora je bila novinarka, publicistka in kulturnica Erika Jazbar. Študijske dneve Draga, z zaporedno številko 59, je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosveto.  Prvi del okrogle mize smo predvajali 8. septembra letos

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Tri Slovenije - ena domovina? - 2. del

O povezavah med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom so na letošnjih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu razmišljali Ignacija Fridl Jarc, tajnica, urednica in vodja programov pri založbi Slovenska matica; Devan Jagodic je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta in Mariana Poznič, ena od urednic časnika Zedinjena Slovenija in predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu. Moderatorica pogovora je bila novinarka, publicistka in kulturnica Erika Jazbar. Študijske dneve Draga, z zaporedno številko 59, je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosveto.  Prvi del okrogle mize smo predvajali 8. septembra letos

VEČ ...|20. 10. 2024
Tri Slovenije - ena domovina? - 2. del

O povezavah med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom so na letošnjih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu razmišljali Ignacija Fridl Jarc, tajnica, urednica in vodja programov pri založbi Slovenska matica; Devan Jagodic je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta in Mariana Poznič, ena od urednic časnika Zedinjena Slovenija in predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu. Moderatorica pogovora je bila novinarka, publicistka in kulturnica Erika Jazbar. Študijske dneve Draga, z zaporedno številko 59, je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosveto.  Prvi del okrogle mize smo predvajali 8. septembra letos

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 10. 2024
V Porabju srečanje 99 vrtčevskih otrok

Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku se je srečalo 99 otrok iz štirih dvojezičnih vrtcev iz Porabja ter vrtca iz Murske Sobote. Cilj srečanja, ki sta ga Zveza Slovencev na Madžarskem in Zavod Republike Slovenije za šolstvo pripravili drugič, je  spodbujanje učenja slovenskega jezika, medsebojno sodelovanje in krepitev vezi med Slovenijo in Porabjem. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, Andrea Kovacs, je poudarila pomen takšnih dogodkov za ohranjanje slovenske kulture in jezika v Porabju, Robert Kojc z urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je poudaril, da so tovrstni dogodki ključni za ohranjanje slovenstva v Porabju, saj povezujejo otroke, na katerih bo temeljilo ohranjanje jezika in kulture. To nedeljo popoldne pa bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici koncert mladinskih zborov v okviru 21. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem. Zapeli bodo: mešani mladinski zbor Šempeter-Vrtojba, mešani mladinski zbor Mladina poje s Koroške in mešani mladinski zbor Emil Komel iz Gorice.

V Porabju srečanje 99 vrtčevskih otrok

Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku se je srečalo 99 otrok iz štirih dvojezičnih vrtcev iz Porabja ter vrtca iz Murske Sobote. Cilj srečanja, ki sta ga Zveza Slovencev na Madžarskem in Zavod Republike Slovenije za šolstvo pripravili drugič, je  spodbujanje učenja slovenskega jezika, medsebojno sodelovanje in krepitev vezi med Slovenijo in Porabjem. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, Andrea Kovacs, je poudarila pomen takšnih dogodkov za ohranjanje slovenske kulture in jezika v Porabju, Robert Kojc z urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je poudaril, da so tovrstni dogodki ključni za ohranjanje slovenstva v Porabju, saj povezujejo otroke, na katerih bo temeljilo ohranjanje jezika in kulture. To nedeljo popoldne pa bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici koncert mladinskih zborov v okviru 21. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem. Zapeli bodo: mešani mladinski zbor Šempeter-Vrtojba, mešani mladinski zbor Mladina poje s Koroške in mešani mladinski zbor Emil Komel iz Gorice.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

V Porabju srečanje 99 vrtčevskih otrok

Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku se je srečalo 99 otrok iz štirih dvojezičnih vrtcev iz Porabja ter vrtca iz Murske Sobote. Cilj srečanja, ki sta ga Zveza Slovencev na Madžarskem in Zavod Republike Slovenije za šolstvo pripravili drugič, je  spodbujanje učenja slovenskega jezika, medsebojno sodelovanje in krepitev vezi med Slovenijo in Porabjem. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, Andrea Kovacs, je poudarila pomen takšnih dogodkov za ohranjanje slovenske kulture in jezika v Porabju, Robert Kojc z urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je poudaril, da so tovrstni dogodki ključni za ohranjanje slovenstva v Porabju, saj povezujejo otroke, na katerih bo temeljilo ohranjanje jezika in kulture. To nedeljo popoldne pa bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici koncert mladinskih zborov v okviru 21. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem. Zapeli bodo: mešani mladinski zbor Šempeter-Vrtojba, mešani mladinski zbor Mladina poje s Koroške in mešani mladinski zbor Emil Komel iz Gorice.

VEČ ...|18. 10. 2024
V Porabju srečanje 99 vrtčevskih otrok

Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku se je srečalo 99 otrok iz štirih dvojezičnih vrtcev iz Porabja ter vrtca iz Murske Sobote. Cilj srečanja, ki sta ga Zveza Slovencev na Madžarskem in Zavod Republike Slovenije za šolstvo pripravili drugič, je  spodbujanje učenja slovenskega jezika, medsebojno sodelovanje in krepitev vezi med Slovenijo in Porabjem. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, Andrea Kovacs, je poudarila pomen takšnih dogodkov za ohranjanje slovenske kulture in jezika v Porabju, Robert Kojc z urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je poudaril, da so tovrstni dogodki ključni za ohranjanje slovenstva v Porabju, saj povezujejo otroke, na katerih bo temeljilo ohranjanje jezika in kulture. To nedeljo popoldne pa bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici koncert mladinskih zborov v okviru 21. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem. Zapeli bodo: mešani mladinski zbor Šempeter-Vrtojba, mešani mladinski zbor Mladina poje s Koroške in mešani mladinski zbor Emil Komel iz Gorice.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2024
Več evrov za zamejce in izseljence

Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.

Več evrov za zamejce in izseljence

Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Več evrov za zamejce in izseljence

Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.

VEČ ...|17. 10. 2024
Več evrov za zamejce in izseljence

Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 10. 2024
Premik Evrope na desno. Kako bo to vplivalo na narodne manjšine?

V sklopu 21. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, ki jih prirejajo Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta, bo jutri v Kulturnem centru Lojze Bratuž potekalo politično omizje, ki bo posvečeno novi politični situacij v Evropi. Pomikanje Evrope na desno pa postaja vse bolj resno vprašanje, ki zadeva jezikovne in narodne manjšine. V številnih narodnih skupnostih so nad tem pojavom zaskrbljeni. Na novo se odpira vprašanje dialoga med novimi desnimi in desnosredinskimi vladami ter narodnimi manjšinami pri koriščenju že zagotovljenih pravic, kot tudi pri nadgradnji na področju uporabe jezika, šolstva, medijev in predstavništva v izvoljenih organih javne uprave. V sodelovanju s Srečanji pod lipami, ki jih prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič bodo na spregovorili: Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij, Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste, Damijan Terpin, predsednik Slovenske skupnosti, Luka Olip, predstavnik Mlade EL in Giulia Černic, predstavnica mladih SSk in občinska odbornica v Doberdobu.

Premik Evrope na desno. Kako bo to vplivalo na narodne manjšine?

V sklopu 21. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, ki jih prirejajo Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta, bo jutri v Kulturnem centru Lojze Bratuž potekalo politično omizje, ki bo posvečeno novi politični situacij v Evropi. Pomikanje Evrope na desno pa postaja vse bolj resno vprašanje, ki zadeva jezikovne in narodne manjšine. V številnih narodnih skupnostih so nad tem pojavom zaskrbljeni. Na novo se odpira vprašanje dialoga med novimi desnimi in desnosredinskimi vladami ter narodnimi manjšinami pri koriščenju že zagotovljenih pravic, kot tudi pri nadgradnji na področju uporabe jezika, šolstva, medijev in predstavništva v izvoljenih organih javne uprave. V sodelovanju s Srečanji pod lipami, ki jih prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič bodo na spregovorili: Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij, Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste, Damijan Terpin, predsednik Slovenske skupnosti, Luka Olip, predstavnik Mlade EL in Giulia Černic, predstavnica mladih SSk in občinska odbornica v Doberdobu.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Premik Evrope na desno. Kako bo to vplivalo na narodne manjšine?

V sklopu 21. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, ki jih prirejajo Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta, bo jutri v Kulturnem centru Lojze Bratuž potekalo politično omizje, ki bo posvečeno novi politični situacij v Evropi. Pomikanje Evrope na desno pa postaja vse bolj resno vprašanje, ki zadeva jezikovne in narodne manjšine. V številnih narodnih skupnostih so nad tem pojavom zaskrbljeni. Na novo se odpira vprašanje dialoga med novimi desnimi in desnosredinskimi vladami ter narodnimi manjšinami pri koriščenju že zagotovljenih pravic, kot tudi pri nadgradnji na področju uporabe jezika, šolstva, medijev in predstavništva v izvoljenih organih javne uprave. V sodelovanju s Srečanji pod lipami, ki jih prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič bodo na spregovorili: Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij, Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste, Damijan Terpin, predsednik Slovenske skupnosti, Luka Olip, predstavnik Mlade EL in Giulia Černic, predstavnica mladih SSk in občinska odbornica v Doberdobu.

VEČ ...|16. 10. 2024
Premik Evrope na desno. Kako bo to vplivalo na narodne manjšine?

V sklopu 21. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, ki jih prirejajo Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta, bo jutri v Kulturnem centru Lojze Bratuž potekalo politično omizje, ki bo posvečeno novi politični situacij v Evropi. Pomikanje Evrope na desno pa postaja vse bolj resno vprašanje, ki zadeva jezikovne in narodne manjšine. V številnih narodnih skupnostih so nad tem pojavom zaskrbljeni. Na novo se odpira vprašanje dialoga med novimi desnimi in desnosredinskimi vladami ter narodnimi manjšinami pri koriščenju že zagotovljenih pravic, kot tudi pri nadgradnji na področju uporabe jezika, šolstva, medijev in predstavništva v izvoljenih organih javne uprave. V sodelovanju s Srečanji pod lipami, ki jih prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič bodo na spregovorili: Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij, Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste, Damijan Terpin, predsednik Slovenske skupnosti, Luka Olip, predstavnik Mlade EL in Giulia Černic, predstavnica mladih SSk in občinska odbornica v Doberdobu.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 10. 2024
Lutke prihajajo v Šmihel pri Pliberku

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 24. mednarodni lutkovni festival CIKL CAKL. Pripravljata ga Katoliško prosvetno društvo KPD Šmihel in Krščanska kulturna zveza KKZ iz Celovca. Na sporedu bodo predstave, ki temeljijo na klasičnih zgodbah in pravljicah, kot sta „Pika Nogavička“ ali „Sneguljčica“, do sodobnih predstav z grotesknimi vložki in virtuozno instrumentalno glasbo. Od danes do petka so v dopoldanskem času na sporedu različne predstave za šole in vrtce, na katere se je prijavilo več kot tisoč otrok. Kot je še povedal referent za gledališče pri KKZ Milan Piko, bodo na festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku v petek zvečer predstave za mladino in odrasle, v soboto bo festivalski dan za družine, v nedeljo po maši pa bo premiera domače lutkovne skupine.

Lutke prihajajo v Šmihel pri Pliberku

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 24. mednarodni lutkovni festival CIKL CAKL. Pripravljata ga Katoliško prosvetno društvo KPD Šmihel in Krščanska kulturna zveza KKZ iz Celovca. Na sporedu bodo predstave, ki temeljijo na klasičnih zgodbah in pravljicah, kot sta „Pika Nogavička“ ali „Sneguljčica“, do sodobnih predstav z grotesknimi vložki in virtuozno instrumentalno glasbo. Od danes do petka so v dopoldanskem času na sporedu različne predstave za šole in vrtce, na katere se je prijavilo več kot tisoč otrok. Kot je še povedal referent za gledališče pri KKZ Milan Piko, bodo na festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku v petek zvečer predstave za mladino in odrasle, v soboto bo festivalski dan za družine, v nedeljo po maši pa bo premiera domače lutkovne skupine.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Lutke prihajajo v Šmihel pri Pliberku

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 24. mednarodni lutkovni festival CIKL CAKL. Pripravljata ga Katoliško prosvetno društvo KPD Šmihel in Krščanska kulturna zveza KKZ iz Celovca. Na sporedu bodo predstave, ki temeljijo na klasičnih zgodbah in pravljicah, kot sta „Pika Nogavička“ ali „Sneguljčica“, do sodobnih predstav z grotesknimi vložki in virtuozno instrumentalno glasbo. Od danes do petka so v dopoldanskem času na sporedu različne predstave za šole in vrtce, na katere se je prijavilo več kot tisoč otrok. Kot je še povedal referent za gledališče pri KKZ Milan Piko, bodo na festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku v petek zvečer predstave za mladino in odrasle, v soboto bo festivalski dan za družine, v nedeljo po maši pa bo premiera domače lutkovne skupine.

VEČ ...|15. 10. 2024
Lutke prihajajo v Šmihel pri Pliberku

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 24. mednarodni lutkovni festival CIKL CAKL. Pripravljata ga Katoliško prosvetno društvo KPD Šmihel in Krščanska kulturna zveza KKZ iz Celovca. Na sporedu bodo predstave, ki temeljijo na klasičnih zgodbah in pravljicah, kot sta „Pika Nogavička“ ali „Sneguljčica“, do sodobnih predstav z grotesknimi vložki in virtuozno instrumentalno glasbo. Od danes do petka so v dopoldanskem času na sporedu različne predstave za šole in vrtce, na katere se je prijavilo več kot tisoč otrok. Kot je še povedal referent za gledališče pri KKZ Milan Piko, bodo na festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku v petek zvečer predstave za mladino in odrasle, v soboto bo festivalski dan za družine, v nedeljo po maši pa bo premiera domače lutkovne skupine.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 10. 2024
Minister Arčon pri Slovencih v Beneluksu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika. 

Minister Arčon pri Slovencih v Beneluksu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Minister Arčon pri Slovencih v Beneluksu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika. 

VEČ ...|14. 10. 2024
Minister Arčon pri Slovencih v Beneluksu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 10. 2024
Urad objavil razpisa za sofinanciranje

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil Javni razpis za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in podporo Slovencem po svetu v naslednjem letu. Cilji javnega razpisa so: utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete; medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje in povezovanje s Slovenijo ter povečanje prepoznavnosti dejavnosti rojakov na območju Slovenije; vzdrževanje struktur in dejavnosti zamejcev in izseljencev; delovanje in povezovanje na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Urad bo prednostno podprl dejavnosti za utrjevanje in krepitev znanja slovenskega jezika in za vključevanje mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev. Za zamejstvo je na voljo 7 milijonov 750 tisoč evrov, za izseljenstvo pa milijon in pol. Prijaviti se je potrebno do 15. oz do 19. novembra. 

Urad objavil razpisa za sofinanciranje

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil Javni razpis za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in podporo Slovencem po svetu v naslednjem letu. Cilji javnega razpisa so: utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete; medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje in povezovanje s Slovenijo ter povečanje prepoznavnosti dejavnosti rojakov na območju Slovenije; vzdrževanje struktur in dejavnosti zamejcev in izseljencev; delovanje in povezovanje na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Urad bo prednostno podprl dejavnosti za utrjevanje in krepitev znanja slovenskega jezika in za vključevanje mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev. Za zamejstvo je na voljo 7 milijonov 750 tisoč evrov, za izseljenstvo pa milijon in pol. Prijaviti se je potrebno do 15. oz do 19. novembra. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Komentar tedna

VEČ ...|18. 10. 2024
Kakor Bog

Tokrat prisluhnite razmišljanju Marka Rijavca, ki ga je zapisal v uvodniku v oktobrsko številko revije Ognjišče.

Kakor Bog

Tokrat prisluhnite razmišljanju Marka Rijavca, ki ga je zapisal v uvodniku v oktobrsko številko revije Ognjišče.

Marko Rijavec

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|22. 10. 2024
Stisnjena pest ne more prejemati

Človek, ki ne živi v prijateljstvu z drugimi, tudi ne bo ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Stisnjena pest ne more prejemati

Človek, ki ne živi v prijateljstvu z drugimi, tudi ne bo ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 10. 2024
Vrhovna sodnika o razmerah v družbi

Vrhovna sodnica in sodnik Barbara in Jan Zobec v tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj nista mogla mimo ovadbe premiera Roberta Goloba, govorili pa smo tudi o novi sestavi sodnega sveta in o noveli zakona o varstvu javnega reda in miru, ki preprečuje in kaznuje poveličevanje nacizma in fašizma, ne pa tudi komunizma. Prav tako sta komentirala zakon o zdravstveni dejavnosti in poročilo Evropske komisije o vladavini prava. 

Vrhovna sodnika o razmerah v družbi

Vrhovna sodnica in sodnik Barbara in Jan Zobec v tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj nista mogla mimo ovadbe premiera Roberta Goloba, govorili pa smo tudi o novi sestavi sodnega sveta in o noveli zakona o varstvu javnega reda in miru, ki preprečuje in kaznuje poveličevanje nacizma in fašizma, ne pa tudi komunizma. Prav tako sta komentirala zakon o zdravstveni dejavnosti in poročilo Evropske komisije o vladavini prava. 

Tanja Dominko

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 10. 2024
Martin Gregorc 80 let MoPZ Srečko Kosovel

V oddaji o kulturi ste slišali predstavitev koncerta ob 80. obletnici delovanja Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel. Koncert bo 27. oktobra, ob 19h, v božjepotni cerkvi v Logu pri Vipavi. Ob tem pomembnem jubileju bo zbor predstavil tudi zbornik. Z nami je bil predsednik zbora Martin Gregorc.

Martin Gregorc 80 let MoPZ Srečko Kosovel

V oddaji o kulturi ste slišali predstavitev koncerta ob 80. obletnici delovanja Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel. Koncert bo 27. oktobra, ob 19h, v božjepotni cerkvi v Logu pri Vipavi. Ob tem pomembnem jubileju bo zbor predstavil tudi zbornik. Z nami je bil predsednik zbora Martin Gregorc.

Jože Bartolj

kulturaglasbaMartin Gregorcmoški zbor Srečko Kosovel

Naš pogled

VEČ ...|22. 10. 2024
Umetni inteligenci sem na koncu napisal “hvala”

O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...

Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Umetni inteligenci sem na koncu napisal “hvala”

O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...

Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Rok Mihevc

komentarumetna inteligencahvaležnostbontonodnosi

Spominjamo se

VEČ ...|22. 10. 2024
Spominjamo se dne 22. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 22. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|22. 10. 2024
Njoki iz ostankov pireja

Poslušalk je vprašala, če pire oziroma kuhan krompir, ki je ostal, lahko za kaj uporabi. Sestra Nikolina ji je svetovala pripravo hlebčkov, svaljkov oziroma njokov. Za ½ kg krompirjeva zmesi dodamo enega do dva rumenjaka in 10 dag suhe skute. To zdrobimo oziroma spasiramo in dodamo še 1/3 moke. To z roko zamesimo, a ne smemo ga preveč, ker bo sicer postalo mokro. 

Njoki iz ostankov pireja

Poslušalk je vprašala, če pire oziroma kuhan krompir, ki je ostal, lahko za kaj uporabi. Sestra Nikolina ji je svetovala pripravo hlebčkov, svaljkov oziroma njokov. Za ½ kg krompirjeva zmesi dodamo enega do dva rumenjaka in 10 dag suhe skute. To zdrobimo oziroma spasiramo in dodamo še 1/3 moke. To z roko zamesimo, a ne smemo ga preveč, ker bo sicer postalo mokro. 

Matjaž Merljak

kuhajmo