Pustne šeme

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Liške pustjé ter gostili Adelo Pukl, magistrico etnologije in kulturne antropologije, muzejsko svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo, ki v Slovenskem etnografskem muzeju, med drugim raziskuje tudi pustne maske in pustovanja.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

12. 2. 2024
Pustne šeme

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Liške pustjé ter gostili Adelo Pukl, magistrico etnologije in kulturne antropologije, muzejsko svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo, ki v Slovenskem etnografskem muzeju, med drugim raziskuje tudi pustne maske in pustovanja.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|12. 2. 2024
Pustne šeme

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Liške pustjé ter gostili Adelo Pukl, magistrico etnologije in kulturne antropologije, muzejsko svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo, ki v Slovenskem etnografskem muzeju, med drugim raziskuje tudi pustne maske in pustovanja.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|22. 4. 2024
Pri vas naj ostani večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev duh

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Pri vas naj ostani večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev duh

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pri vas naj ostani večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev duh

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|22. 4. 2024
Pri vas naj ostani večni Bog, z nam pa naj odrajža Jurjev duh

Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 4. 2024
90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

VEČ ...|15. 4. 2024
90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 4. 2024
Spomlad je luštno bit na svet

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke Rožce iz Dolenjskih Toplic, godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, Fantje z vasi iz Škocjana in okolice ter ljudske pevke Predice iz Kamnika.

Spomlad je luštno bit na svet

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke Rožce iz Dolenjskih Toplic, godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, Fantje z vasi iz Škocjana in okolice ter ljudske pevke Predice iz Kamnika.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Spomlad je luštno bit na svet

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke Rožce iz Dolenjskih Toplic, godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, Fantje z vasi iz Škocjana in okolice ter ljudske pevke Predice iz Kamnika.

VEČ ...|8. 4. 2024
Spomlad je luštno bit na svet

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke Rožce iz Dolenjskih Toplic, godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, Fantje z vasi iz Škocjana in okolice ter ljudske pevke Predice iz Kamnika.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 4. 2024
Ples treh pr tleh

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.

Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.



 

Ples treh pr tleh

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.

Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.



 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ples treh pr tleh

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.

Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.



 

VEČ ...|1. 4. 2024
Ples treh pr tleh

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs.  Za veselo razpoloženje so poskrbeli plesalci, pevci in godci treh veteranskih folklornih skupin; Veteranska folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, FS Cof – Klub optimističnih folkloristov in Veteranska folklorna skupina Bela krizantema AFS Študent Maribor. Prvo soboto v marcu so v Antonovem domu na Viču pripravili koncert, ki so ga naslovili Ples treh pr tleh.

Odlomke s prireditve je ponudila tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.



 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|25. 3. 2024
Mati te je poškropila

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvoru, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ljudske pevke iz Gorišnice, sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in ljudske pevke iz Porabja.

Mati te je poškropila

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvoru, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ljudske pevke iz Gorišnice, sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in ljudske pevke iz Porabja.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Mati te je poškropila

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvoru, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ljudske pevke iz Gorišnice, sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in ljudske pevke iz Porabja.

VEČ ...|25. 3. 2024
Mati te je poškropila

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvoru, ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ljudske pevke iz Gorišnice, sestre Nedeljko iz Savcev pri Svetem Tomažu in ljudske pevke iz Porabja.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 3. 2024
Truplo je že mrtvo, samo duša še živi

Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. V sklopu letošnjega radijskega misijona smo za tokratno uro, namenjene slovenski ljudski glasbi, izbrali nabožne, pripovedne in postne pesmi, vezane na predvelikonočni čas.

Truplo je že mrtvo, samo duša še živi

Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. V sklopu letošnjega radijskega misijona smo za tokratno uro, namenjene slovenski ljudski glasbi, izbrali nabožne, pripovedne in postne pesmi, vezane na predvelikonočni čas.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Truplo je že mrtvo, samo duša še živi

Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. V sklopu letošnjega radijskega misijona smo za tokratno uro, namenjene slovenski ljudski glasbi, izbrali nabožne, pripovedne in postne pesmi, vezane na predvelikonočni čas.

VEČ ...|18. 3. 2024
Truplo je že mrtvo, samo duša še živi

Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. V sklopu letošnjega radijskega misijona smo za tokratno uro, namenjene slovenski ljudski glasbi, izbrali nabožne, pripovedne in postne pesmi, vezane na predvelikonočni čas.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 3. 2024
Ljuba si pomlad zelena

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, se bodo poženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Ljuba si pomlad zelena

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, se bodo poženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljuba si pomlad zelena

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, se bodo poženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|11. 3. 2024
Ljuba si pomlad zelena

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, se bodo poženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 3. 2024
Kdo, kdo, kdo so pa to? Pesemsko izročilo z Domžalskega

Kdo, kdo, kdo so pa to? Pesemsko izročilo z Domžalskega je nova zvočna izdaja Glasbenonarodopisnega inštituta, ki prinaša zvočne odmeve nekdanjih druženj, ki so zaznamovala življenje ljudi na območju med Trzinom, Mengšem, Dobom in Ihanom. Zgoščenko sta sredi februarja v Grobljah predstavili sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta; dr. Marjanca Klobčar in dr. Urša Šivic.

Odlomke s te prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.

Kdo, kdo, kdo so pa to? Pesemsko izročilo z Domžalskega

Kdo, kdo, kdo so pa to? Pesemsko izročilo z Domžalskega je nova zvočna izdaja Glasbenonarodopisnega inštituta, ki prinaša zvočne odmeve nekdanjih druženj, ki so zaznamovala življenje ljudi na območju med Trzinom, Mengšem, Dobom in Ihanom. Zgoščenko sta sredi februarja v Grobljah predstavili sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta; dr. Marjanca Klobčar in dr. Urša Šivic.

Odlomke s te prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Kdo, kdo, kdo so pa to? Pesemsko izročilo z Domžalskega

Kdo, kdo, kdo so pa to? Pesemsko izročilo z Domžalskega je nova zvočna izdaja Glasbenonarodopisnega inštituta, ki prinaša zvočne odmeve nekdanjih druženj, ki so zaznamovala življenje ljudi na območju med Trzinom, Mengšem, Dobom in Ihanom. Zgoščenko sta sredi februarja v Grobljah predstavili sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta; dr. Marjanca Klobčar in dr. Urša Šivic.

Odlomke s te prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|4. 3. 2024
Kdo, kdo, kdo so pa to? Pesemsko izročilo z Domžalskega

Kdo, kdo, kdo so pa to? Pesemsko izročilo z Domžalskega je nova zvočna izdaja Glasbenonarodopisnega inštituta, ki prinaša zvočne odmeve nekdanjih druženj, ki so zaznamovala življenje ljudi na območju med Trzinom, Mengšem, Dobom in Ihanom. Zgoščenko sta sredi februarja v Grobljah predstavili sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta; dr. Marjanca Klobčar in dr. Urša Šivic.

Odlomke s te prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|26. 4. 2024
Milan Knep: Terapevtska kultura

Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Terapevtska kultura

Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružbaspominduhovnost

Sol in luč

VEČ ...|23. 4. 2024
Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosidružba

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 4. 2024
Franz Starz prejel Kugyjevo nagrado

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji. 

Franz Starz prejel Kugyjevo nagrado

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Spominjamo se

VEČ ...|27. 4. 2024
Spominjamo se dne 27. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|27. 4. 2024
Vabilo na Glasbene počitnice in k šmarnicam

Gledali smo naprej. V maj in šmarnice ter celo v poletje. Blaž Podobnik je povabil na teden glasbenih počitnic ob Kolpi, Barbara Kastelec pa spregovorila o letošnjih šmarnicah za otroke, ki jih bomo v maju prebirali tudi v podcastu Zgodbe za otroke. Prisluhnite in spoznajte misijonarja Andreja Majcna.

Vabilo na Glasbene počitnice in k šmarnicam

Gledali smo naprej. V maj in šmarnice ter celo v poletje. Blaž Podobnik je povabil na teden glasbenih počitnic ob Kolpi, Barbara Kastelec pa spregovorila o letošnjih šmarnicah za otroke, ki jih bomo v maju prebirali tudi v podcastu Zgodbe za otroke. Prisluhnite in spoznajte misijonarja Andreja Majcna.

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnostšmarnice 2024barbara kastelecblaž podobnikČonce

Iz naših krajev

VEČ ...|27. 4. 2024
Rogaška Slatina, Medvode, Postojna, Rogatec, Brežice

Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite. 

Rogaška Slatina, Medvode, Postojna, Rogatec, Brežice

Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Duhovna misel

VEČ ...|27. 4. 2024
Ploskanje

Izumitelja strelovoda – Franklina – so povabili v ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Ploskanje

Izumitelja strelovoda – Franklina – so povabili v ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost