Is podcast
Semjon Frank je svoje delo Bog z nami napisal leta 1941, v grozljivem času, sredi nepredstavljivih grozot svetovne vojne, ko je živel v popolni osami. To je avtorjeva zadnja knjiga, ki je hkrati tudi najbolj osebnoizpovedna. To ni lahko poletno branje, je pa povabilo na globoko.
Semjon Frank je svoje delo Bog z nami napisal leta 1941, v grozljivem času, sredi nepredstavljivih grozot svetovne vojne, ko je živel v popolni osami. To je avtorjeva zadnja knjiga, ki je hkrati tudi najbolj osebnoizpovedna. To ni lahko poletno branje, je pa povabilo na globoko.
Semjon Frank je svoje delo Bog z nami napisal leta 1941, v grozljivem času, sredi nepredstavljivih grozot svetovne vojne, ko je živel v popolni osami. To je avtorjeva zadnja knjiga, ki je hkrati tudi najbolj osebnoizpovedna. To ni lahko poletno branje, je pa povabilo na globoko.
Lev Nikolajevič Tolstoj (1828–1910) je pomemben predstavnik ruskega realizma. Pisal je pripovedna in dramska dela ter polemične spise. Med njegovimi najbolj znanimi deli sta obsežni zgodovinski roman Vojna in mir in roman Ana Karenina, v katerem kritično prikaže takratno rusko plemstvo.
Nekaj misli o njegovem življenju in delu smo našli v knjigi Janka Lavrina - Dostojevski, Nietzsche, Tolstoj: psihokritične študije.
Lev Nikolajevič Tolstoj (1828–1910) je pomemben predstavnik ruskega realizma. Pisal je pripovedna in dramska dela ter polemične spise. Med njegovimi najbolj znanimi deli sta obsežni zgodovinski roman Vojna in mir in roman Ana Karenina, v katerem kritično prikaže takratno rusko plemstvo.
Nekaj misli o njegovem življenju in delu smo našli v knjigi Janka Lavrina - Dostojevski, Nietzsche, Tolstoj: psihokritične študije.
Kako je odraščati ob zasvojeni materi? Kakšne posledice ima otrok, mladostnik ob takih starših? Žiga Kastelic je napisal že drugo knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji.
Kako je odraščati ob zasvojeni materi? Kakšne posledice ima otrok, mladostnik ob takih starših? Žiga Kastelic je napisal že drugo knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji.
Gost v studiu je bil dr. France Cukjati, predstavil je knjigo Na poti iskanja.
Gost v studiu je bil dr. France Cukjati, predstavil je knjigo Na poti iskanja.
Kajetan Bajt je pilot, podjetnik in pisatelj. V oddaji Od slike do besede smo predstavili njegov prvenec: Pozabljeni babilonski stolp. Z nami je bila tudi lektorica in urednica Marjeta Žebovec.
Kajetan Bajt je pilot, podjetnik in pisatelj. V oddaji Od slike do besede smo predstavili njegov prvenec: Pozabljeni babilonski stolp. Z nami je bila tudi lektorica in urednica Marjeta Žebovec.
Zgodovinski roman o Katarini Sienski je izšel pri založbi Družina, v oddaji Od slike do besede ga je predstavila prevajalka Marija Zlatnar Moe.
Zgodovinski roman o Katarini Sienski je izšel pri založbi Družina, v oddaji Od slike do besede ga je predstavila prevajalka Marija Zlatnar Moe.
Svetopisemske ženske so prevzele odgovornost in so svoje življenje cenile. Vendar te ženske niso bile idealne ženske. Pogosto so svojo moč našle šele, ko so bile čisto na tleh.
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Slivova marmelada, kako prav panirati, tudi brez olja, marmelada iz grozdja, kako shraniti orehe, pogrevanje gobove juhe, potica se trga, domači ajvar ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.
Kulturno društvo Andraž zadnjo nedeljo v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 40-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 16 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Jakob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Luša iz Kopra, sestre Gajšek z Vurberka, družina Strmšek z Brinjeve Gore nad Zrečami, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.
Slišali ste posnetek mašnih nagovorov, petja med mašo in nekaj izjav, ki so nam jih zaupali počitnikarji ob sklepu počitnic.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine je 70. obletnico ustanovitve ta konec tedna praznovala v Buenos Airesu. V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši je bila v soboto zvečer sveta maša za žive in pokojne člane, v dvorani dr. Tineta Debeljaka je sledila slovesna akademija. Že konec junija je bila slovesna akademija ob obletnici tudi v Ljubljani in takrat je predsednik Damijan Ahlin naglasil, da je SKA nastala iz ljubezni do domovine in od začetka povezuje kulturo in slovenstvo. Praznovanje je potekalo pod geslom V potrebnem enotnost, v dvomljivem svoboda, pri vsem pa ljubezen.