Is podcast
Božja beseda, vzeta iz knjige Razodetja, govori o boju med ženo in zmajem, oz. med dobrim in zlim. Oprimo se na Mater Marijo, z molitvijo jo prosimo za varstvo, pomoč in odprta srca, da bomo z veseljem in radostjo razumevali ter sprejemali drug drugega. Naj se naša pomoč prizadetim v naravni nesreči ne izgubi v poplavi brezupa in malodušja. Pomagajmo si!
Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.
Božja beseda, vzeta iz knjige Razodetja, govori o boju med ženo in zmajem, oz. med dobrim in zlim. Oprimo se na Mater Marijo, z molitvijo jo prosimo za varstvo, pomoč in odprta srca, da bomo z veseljem in radostjo razumevali ter sprejemali drug drugega. Naj se naša pomoč prizadetim v naravni nesreči ne izgubi v poplavi brezupa in malodušja. Pomagajmo si!
Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.
Božja beseda, vzeta iz knjige Razodetja, govori o boju med ženo in zmajem, oz. med dobrim in zlim. Oprimo se na Mater Marijo, z molitvijo jo prosimo za varstvo, pomoč in odprta srca, da bomo z veseljem in radostjo razumevali ter sprejemali drug drugega. Naj se naša pomoč prizadetim v naravni nesreči ne izgubi v poplavi brezupa in malodušja. Pomagajmo si!
Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.
Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …
Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
Nočem drezati ne v stereotipe niti v različna prepričanja, a že leta opažam, da so, ko se enkrat odločijo za akcijo, ženske tudi na družbenem polju nekako bolj pogumne kot moški. Primer, ki mi je iz zadnjega obdobja ostal najbolj v spominu, je denimo filozofinja dr. Ignacija Friedl Jarc, ki je vstala in se oglasila po klavrni vlogi Slovenije, kakršno je odigrala na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma. Kar nekaj moških je v naši državi, ki imajo primerna intelektualna orodja ali celo poklic in družbeno pozicijo, da bi povedali kaj o tistem dogajanju s filozofom Žižkom, pa nisem zasledil ničesar. Vse previdno molči.
Nočem drezati ne v stereotipe niti v različna prepričanja, a že leta opažam, da so, ko se enkrat odločijo za akcijo, ženske tudi na družbenem polju nekako bolj pogumne kot moški. Primer, ki mi je iz zadnjega obdobja ostal najbolj v spominu, je denimo filozofinja dr. Ignacija Friedl Jarc, ki je vstala in se oglasila po klavrni vlogi Slovenije, kakršno je odigrala na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma. Kar nekaj moških je v naši državi, ki imajo primerna intelektualna orodja ali celo poklic in družbeno pozicijo, da bi povedali kaj o tistem dogajanju s filozofom Žižkom, pa nisem zasledil ničesar. Vse previdno molči.
Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.
Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.
Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.
Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.
Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.
Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.
Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.
Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.
Viktor Blažič je bil avtor s pristranskimi poročili o Bližnjem vzhodu, ki so razkrila manipulacije v medijih med Jom Kipursko vojno leta 1973. Kljub cenzuri je vztrajal pri objavljanju resnice, kar je sprožilo konflikt z vodstvom uredništva.
Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.
Kaj je empatija, kaj sočutje in kaj pomeni vživljanje v drugega? In tudi o tem, kako razvijati te sposobnosti v odnosih, smo govorili z našim rednim gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.
Je velik ljubitelj Stvarstva in vsega lepega, verjetno je prav zato tudi navdušen fotograf, ki s svojimi fotografijami vedno znova kaže na to presežno lepoto. A prepričan sem, da ga najbolj poznate po tem, da je je odličen sadjarski strokovnjak, vedno pripravljen svetovati iz zakladnice svojega bogatega znanja. Vabljeni k poslušanju!
Smo v prazničnem tednu, v času tradicionalnih prvomajskih praznikov. Jutri bo spet večina naših medijev polnih novic o delu, delavcih in delavskih pravicah, in še posebej, ko bodo objavljali povzetke nagovorov najrazličnejših politikov, ki tistega pravega fizičnega dela od blizu nikoli še videli niso in bodo, po utečeni navadi, peli slavo revolucionarnim vrednotam, se bomo mnogi, ki smo že malo bolj v zrelih letih le hudomušno nasmehnili.
Gost oddaje je bil župnik iz Štepanje vasi kapucin br. Matej Štravs, ki nam je prestavil mučenca dijaka Janeza Pavčiča. Še ne 19 letnega so ga 18. maja 1942 ubili partizani. Bil je član Katoliške akcije, pevec in organist, aktiven v svoji vasi. Okoli sebe je zbiral mlade in jih navduševal za katoliške vrednote. Komunisti so ga označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Prejel je grožnjo s smrtjo, zatem so ga ugrabili, ga mučili in slednjič umorili. Pavčič je eden o pričevalcev na seznamu za prištetje k blaženim.
Družina Majcnovih se je težko prebijala skozi težka štiri leta prve svetovne vojne. Očetu k sreči ni bilo treba v vojsko, saj je kot sodnijski uslužbenec skrbel za vojne sirote.
Gost oddaje je bil župnik iz Štepanje vasi kapucin br. Matej Štravs, ki nam je prestavil mučenca dijaka Janeza Pavčiča. Še ne 19 letnega so ga 18. maja 1942 ubili partizani. Bil je član Katoliške akcije, pevec in organist, aktiven v svoji vasi. Okoli sebe je zbiral mlade in jih navduševal za katoliške vrednote. Komunisti so ga označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Prejel je grožnjo s smrtjo, zatem so ga ugrabili, ga mučili in slednjič umorili. Pavčič je eden o pričevalcev na seznamu za prištetje k blaženim.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V majskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc, tema pogovora pa izgorelost, o kateri v zadnjem času vedno večkrat slišimo. Izvedeli smo, kako pomembno je poslušati svoje telo in kako usodno je lahko, če preslišimo opozorilne znake, ki nam jih telo sporoča. Zato moramo biti predvsem v stiku s sabo. Gostja je z nami delila spoznanja, kako preprečiti, da ne pride do izgorelosti in kako poteka okrevanje.
Med misijonskimi dejavnostmi posebno mesto zavzema misijonska animacija otrok, ali bolje misijonsko delo otrok za otroke. Tako je na svetovni ravni organizirana mreža Svetega otroštva ali Misijonskega otroštva, ki je tudi ena od štirih papeških misijonskih družb.