Is podcast
Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je minuli teden sporočilo, da je »ugotovilo kršitve« novinarskega kodeksa v prispevkih o spreminjanju spola. Gre za aktualno temo, ki jo je naš novinar Rok Blažič obravnaval v lanski oktobrski številki Družine.
Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je minuli teden sporočilo, da je »ugotovilo kršitve« novinarskega kodeksa v prispevkih o spreminjanju spola. Gre za aktualno temo, ki jo je naš novinar Rok Blažič obravnaval v lanski oktobrski številki Družine.
Na Bližnjem vzhodu je padla še ena zavesa: po desetletjih »vojne v senci« je Iran v noči s 13. na 14. april z brezpilotnimi letalniki, manevrirnimi in balističnimi raketami neposredno napadel ozemlje Izraela. Odgovor je bil pričakovan, potem ko je izraelska vojska 1. aprila izvedla napad na iranski konzulat v Damasku, kar je Iran razumel kot napad na svoje ozemlje. Tarča napada sta bila visoka predstavnika vplivne Iranske revolucionarne garde, prek katere Iran zagotavlja svoj vpliv v t. i. šiitskem polmesecu, ki sega preko Iraka in Sirije do Libanona.
Na Bližnjem vzhodu je padla še ena zavesa: po desetletjih »vojne v senci« je Iran v noči s 13. na 14. april z brezpilotnimi letalniki, manevrirnimi in balističnimi raketami neposredno napadel ozemlje Izraela. Odgovor je bil pričakovan, potem ko je izraelska vojska 1. aprila izvedla napad na iranski konzulat v Damasku, kar je Iran razumel kot napad na svoje ozemlje. Tarča napada sta bila visoka predstavnika vplivne Iranske revolucionarne garde, prek katere Iran zagotavlja svoj vpliv v t. i. šiitskem polmesecu, ki sega preko Iraka in Sirije do Libanona.
V tokratnem komentarju se posvečamo izjemno ganljivemu dogodku, ki nas je popeljal v zgodovinske globine slovenske preteklosti. Govorimo o jamah pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer so leta 2019 potekala pomembna izkopavanja. Razkrili so nam pretresljivo resnico - 3000 kubičnih metrov skalovja so uporabili za prikrivanje vojnih zločinov, ki so jih totalitaristični revolucionarji izvedli leta 1945. Vendar je ravno iz te temačne zgodovine zasijala svetloba, v obliki odločitve vladne komisije pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana, da se mora brezno odpreti in omogočiti žrtvam, da spregovorijo o svoji usodi.
V tokratnem komentarju se posvečamo izjemno ganljivemu dogodku, ki nas je popeljal v zgodovinske globine slovenske preteklosti. Govorimo o jamah pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer so leta 2019 potekala pomembna izkopavanja. Razkrili so nam pretresljivo resnico - 3000 kubičnih metrov skalovja so uporabili za prikrivanje vojnih zločinov, ki so jih totalitaristični revolucionarji izvedli leta 1945. Vendar je ravno iz te temačne zgodovine zasijala svetloba, v obliki odločitve vladne komisije pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana, da se mora brezno odpreti in omogočiti žrtvam, da spregovorijo o svoji usodi.
Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bo na trideset zaporednih prvih petkov darovanih trideset maš za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo.
Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bo na trideset zaporednih prvih petkov darovanih trideset maš za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo.
Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje. In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.
Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje. In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.
Ena izmed poti plemenitega upora je prav podpora - tudi gmotna - tistim pobudam in ljudem, ki vsemu navkljub vztrajno premikajo stvari na bolje.
Ena izmed poti plemenitega upora je prav podpora - tudi gmotna - tistim pobudam in ljudem, ki vsemu navkljub vztrajno premikajo stvari na bolje.
Prazniki, ki so v času, ko se v naravi v vsej raznobarvnosti začne znova prebujati življenje, namenjeni ženskam in materam, me navdajajo z mešanimi občutki.
Prazniki, ki so v času, ko se v naravi v vsej raznobarvnosti začne znova prebujati življenje, namenjeni ženskam in materam, me navdajajo z mešanimi občutki.
Kot strela z jasnega ena glavnih družbenih tem postane evtanazija. Promovirajo jo ljudje, ki prave medicine nikoli niso spoznali, in ljudje, ki poznajo zgolj družboslovje. Sedaj naj bi življenje, za katero se borim vso svojo medicinsko kariero, hote ugašal in s tem »odreševal« hudo bolne …
Kot strela z jasnega ena glavnih družbenih tem postane evtanazija. Promovirajo jo ljudje, ki prave medicine nikoli niso spoznali, in ljudje, ki poznajo zgolj družboslovje. Sedaj naj bi življenje, za katero se borim vso svojo medicinsko kariero, hote ugašal in s tem »odreševal« hudo bolne …
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. april 2024 ob 05-ih
Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta nocoj pripravlja tradicionalni “ponedeljkov večer# v Peterlinovi dvorani na ulici Donizetti 3. Nocoj bo na sporedu pogovor ob izidu monumentalne knjige Virgil Šček - dnevniški zapisi od 1909 do 1933. Knjigo je ob svoji 100-letnici izdala Goriška Mohorjeva družba. Govorili bodo: predsednik Goriške Mohorjeve družbe monsinjor Renato Podbersič in urednika izdaje zgodovinarja doktor Matic Batič in doktor Renato Podbersič. Večer bo povezoval Ivo Jevnikar. Nocoj ob 20.30.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Prvomajske počitnice so za nekatere čas počitka, za druge pa intenzivne priprave na teste in izpite in maturo. Kako se pripraviti na stres, če si sam pred tem, in kako biti dobra spodbuda, če smo starši, prijatelji? Z nami je bila terapevtka, dr. Andreja Poljanec.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Pri založbi Kud Logos so izdali knjigo akademika Jožefa Muhoviča z naslovom JAZ IN MOJ SVET - Skice za avtoportret. O knjigi je v pogovoru z Jožetom Bartoljem spregovoril avtor sam!
Smo v prazničnem tednu, v času tradicionalnih prvomajskih praznikov. Jutri bo spet večina naših medijev polnih novic o delu, delavcih in delavskih pravicah, in še posebej, ko bodo objavljali povzetke nagovorov najrazličnejših politikov, ki tistega pravega fizičnega dela od blizu nikoli še videli niso in bodo, po utečeni navadi, peli slavo revolucionarnim vrednotam, se bomo mnogi, ki smo že malo bolj v zrelih letih le hudomušno nasmehnili.