Na položaj korporativnega svetovalca za varnost v Slovenskem državnem holdingu bo s 1. februarjem nastopil nekdanji sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec. Ta je včeraj ministru za obrambo Borutu Sajovicu podal odstopno izjavo. Sajovic bo njegovega naslednika najprej iskal znotraj ministrstva. O sumljivo kratkem času za prijavo na razpis se je s političnim komentatorjem Petrom Meršetom pogovarjal Jernej Dragar.
Na položaj korporativnega svetovalca za varnost v Slovenskem državnem holdingu bo s 1. februarjem nastopil nekdanji sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec. Ta je včeraj ministru za obrambo Borutu Sajovicu podal odstopno izjavo. Sajovic bo njegovega naslednika najprej iskal znotraj ministrstva. O sumljivo kratkem času za prijavo na razpis se je s političnim komentatorjem Petrom Meršetom pogovarjal Jernej Dragar.
Na položaj korporativnega svetovalca za varnost v Slovenskem državnem holdingu bo s 1. februarjem nastopil nekdanji sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec. Ta je včeraj ministru za obrambo Borutu Sajovicu podal odstopno izjavo. Sajovic bo njegovega naslednika najprej iskal znotraj ministrstva. O sumljivo kratkem času za prijavo na razpis se je s političnim komentatorjem Petrom Meršetom pogovarjal Jernej Dragar.
Po smrti treh rudarjev v Premogovniku Velenje je vlada jutrišnji dan razglasila za dan žalovanja. V Občini Šoštanj je dan žalovanja že danes. Da je ta nesreča posebej pretresla tudi šoštanjsko in velenjsko župnijo, pa sta v pogovoru za naš radio povedala župnika Janko Rezár in Jože Pribožič.
Po smrti treh rudarjev v Premogovniku Velenje je vlada jutrišnji dan razglasila za dan žalovanja. V Občini Šoštanj je dan žalovanja že danes. Da je ta nesreča posebej pretresla tudi šoštanjsko in velenjsko župnijo, pa sta v pogovoru za naš radio povedala župnika Janko Rezár in Jože Pribožič.
Po smrti treh rudarjev v Premogovniku Velenje je vlada jutrišnji dan razglasila za dan žalovanja. V Občini Šoštanj je dan žalovanja že danes. Da je ta nesreča posebej pretresla tudi šoštanjsko in velenjsko župnijo, pa sta v pogovoru za naš radio povedala župnika Janko Rezár in Jože Pribožič.
Po smrti treh rudarjev v Premogovniku Velenje je vlada jutrišnji dan razglasila za dan žalovanja. V Občini Šoštanj je dan žalovanja že danes. Da je ta nesreča posebej pretresla tudi šoštanjsko in velenjsko župnijo, pa sta v pogovoru za naš radio povedala župnika Janko Rezár in Jože Pribožič.
Ljubljanska mestna občina se je resno angažirala za projekt, ki bi pod osrednjo ljubljansko tržnico umestil garažo. Zdaj je v promocijsko kampanjo umestila besedilo, ki napeljuje k temu, da se bori proti zavrženi hrani in da bo zato postavila sodobne hladilnice za varno shranjevanje svežih živil. V civilni iniciativi »Tržnice ne damo« poudarjajo, da take hladilnice niso potrebne, saj prodajalci sadje in zelenjavo po končanem tržnem dnevu odpeljejo nazaj domov za svojo uporabo ali za živino. Že zdaj imajo stroške z najemom prostora, tržnih klopi, če ne pospravijo vsega ali če ne pridejo in odidejo pravočasno, po novem bi morali plačevati še za hladilnice. »Hladilniki niso opravičilo, da se izkoplje gradbena jama,« so jasni v omenjeni civilni iniciativi. Garaže se lahko zgradijo v grajskem hribu, dodajajo, na ta način ne bi poškodovali dediščine. Da je gradnja pod ljubljansko tržnico ob ljubljanski stolnici in Plečnikovih arkadah nedopustna, ocenjuje tudi arheologinja in strokovnjakinja za dediščino doktorica Verena Perko. Opozarja, da pravico javnosti do uživanja dediščine ščiti tudi več evropskih konvencij. Prav tako je treba spomniti na dejstvo, da so pod površino Vodnikovega trga dobro ohranjeni ostanki frančiškanskega samostana s pokopališčem, kjer je pokopanih 280 članov aristokratskih družin.
Ljubljanska mestna občina se je resno angažirala za projekt, ki bi pod osrednjo ljubljansko tržnico umestil garažo. Zdaj je v promocijsko kampanjo umestila besedilo, ki napeljuje k temu, da se bori proti zavrženi hrani in da bo zato postavila sodobne hladilnice za varno shranjevanje svežih živil. V civilni iniciativi »Tržnice ne damo« poudarjajo, da take hladilnice niso potrebne, saj prodajalci sadje in zelenjavo po končanem tržnem dnevu odpeljejo nazaj domov za svojo uporabo ali za živino. Že zdaj imajo stroške z najemom prostora, tržnih klopi, če ne pospravijo vsega ali če ne pridejo in odidejo pravočasno, po novem bi morali plačevati še za hladilnice. »Hladilniki niso opravičilo, da se izkoplje gradbena jama,« so jasni v omenjeni civilni iniciativi. Garaže se lahko zgradijo v grajskem hribu, dodajajo, na ta način ne bi poškodovali dediščine. Da je gradnja pod ljubljansko tržnico ob ljubljanski stolnici in Plečnikovih arkadah nedopustna, ocenjuje tudi arheologinja in strokovnjakinja za dediščino doktorica Verena Perko. Opozarja, da pravico javnosti do uživanja dediščine ščiti tudi več evropskih konvencij. Prav tako je treba spomniti na dejstvo, da so pod površino Vodnikovega trga dobro ohranjeni ostanki frančiškanskega samostana s pokopališčem, kjer je pokopanih 280 članov aristokratskih družin.
13. januarja smo se spomnili pomembnega dogodka za našo državo, saj je Sveti sedež leta 1992 priznal mlado slovensko državo Republiko Slovenijo. Takrat je Apostolski sedež s to odločitvijo prehitel ostale evropske države in jih spodbudil k priznanju. O vlogi papeža sv. Janeza Pavla II., o pomenu takšnega priznanja za neko državo in katere sporazume podpiše Sveti sedež s posamezno državo smo se pogovarjali z nadškofom Antonom Stresom.
13. januarja smo se spomnili pomembnega dogodka za našo državo, saj je Sveti sedež leta 1992 priznal mlado slovensko državo Republiko Slovenijo. Takrat je Apostolski sedež s to odločitvijo prehitel ostale evropske države in jih spodbudil k priznanju. O vlogi papeža sv. Janeza Pavla II., o pomenu takšnega priznanja za neko državo in katere sporazume podpiše Sveti sedež s posamezno državo smo se pogovarjali z nadškofom Antonom Stresom.
Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov.
Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov.
Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov.
Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov.
Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik:
V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.
V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.
Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.
Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.
Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.
Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.
Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?
Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.
A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.
Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA
Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik:
V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.
V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.
Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.
Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.
Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.
Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.
Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?
Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.
A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.
Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA
V oddaji je bil naš gost nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec. Spregovoril je o vladnih predlogih medijskega zakona in nepremičninskega davka. Dotaknili smo se tudi umora skesanca v primeru Kavaškega klana in odziva tožilke Mateje Gončina ter odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je proti Sloveniji ugotovilo hude kršitve slovenskega prava s strani predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani.
Simon Sinek je na področju podjetništva eno najbolj znanih imen, veliko pa se lahko od njega naučimo tudi navadni zemljani. Nekaj odlomkov iz njegove knjige z naslovom Neskončna igra smo vnovič predstavili v oddaji Sol in luč.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je nedavno ustanovila gospodarsko združenje Rast. Kot je za STA povedala predsednica zveze Barbara Antolić Vupora, so se za ta korak odločili, ker hočejo pomagati pripadnikom slovenske skupnosti na Hrvaškem na podoben način, kot to počnejo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V manjšinskem življenju so poleg kulturnih društev tudi šole, vrtci, knjižnice in športne organizacije pa tudi gospodarske ustanove. V slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem je po navedbah Barbare Antolić Vupora dejavna manj kot tretjina rojakov, v glavnem so to starejši. Z novim združenjem želi zveza pristopiti tudi do tistih, ki trenutno niso dejavni, so pa zelo veliki potencial za pomoč in razvoj manjšine. Na Hrvaškem poleg novega združenja Rast, ki ima sedež v Varaždinu, deluje tudi SLO CRO Poslovni klub, ki se je pred časom preimenoval v Slovensko-hrvaško gospodarsko zbornico.
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice.
Sonja Gaberšček - Andrej, Caterina Valente - Bongo Cha Cha Cha, Teach-In - Ding-a-dong, Jožica Svete – Ko se utrne zvezda, Vice Vukov – Zvona moga grada, Dionne Warwick - Ill Never Fall in Love Again, Nino Robić- Ne bom zaljubil se nikdar, Katja Ebstein - Wunder Gibt Es Immer Wieder, Supertramp - It s Raining Again, Marjan Smode - Zapoj ljudem, Cest moi - C. Jérôme, Everything I Own - Boy George ...
V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je nedavno ustanovila gospodarsko združenje Rast. Kot je za STA povedala predsednica zveze Barbara Antolić Vupora, so se za ta korak odločili, ker hočejo pomagati pripadnikom slovenske skupnosti na Hrvaškem na podoben način, kot to počnejo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V manjšinskem življenju so poleg kulturnih društev tudi šole, vrtci, knjižnice in športne organizacije pa tudi gospodarske ustanove. V slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem je po navedbah Barbare Antolić Vupora dejavna manj kot tretjina rojakov, v glavnem so to starejši. Z novim združenjem želi zveza pristopiti tudi do tistih, ki trenutno niso dejavni, so pa zelo veliki potencial za pomoč in razvoj manjšine. Na Hrvaškem poleg novega združenja Rast, ki ima sedež v Varaždinu, deluje tudi SLO CRO Poslovni klub, ki se je pred časom preimenoval v Slovensko-hrvaško gospodarsko zbornico.