Is podcast
V današnjem bogoslužju prve adventne nedelje se osredotočamo na dvig pogleda in zaupanje v prihodnost. Pomen božičnih praznikov, pričakovanja novega neba in nove zemlje. Škof poudari povezanost z Jezusom Kristusom, ki izpolnjuje starozavezne obljube, ter nujnost okrepljenega zaupanja v Božje obljube. Ob tem nas spomni, da moramo ostati osredotočeni na duhovne cilje in ohranjati budnost v adventnem času. Pripravljamo se na globlje razumevanje Božje volje skozi branje Svetega pisma, molitev in meditacijo, kar nas vodi k uresničitvi Božjega kraljestva na zemlji.
V današnjem bogoslužju prve adventne nedelje se osredotočamo na dvig pogleda in zaupanje v prihodnost. Pomen božičnih praznikov, pričakovanja novega neba in nove zemlje. Škof poudari povezanost z Jezusom Kristusom, ki izpolnjuje starozavezne obljube, ter nujnost okrepljenega zaupanja v Božje obljube. Ob tem nas spomni, da moramo ostati osredotočeni na duhovne cilje in ohranjati budnost v adventnem času. Pripravljamo se na globlje razumevanje Božje volje skozi branje Svetega pisma, molitev in meditacijo, kar nas vodi k uresničitvi Božjega kraljestva na zemlji.
V današnjem bogoslužju prve adventne nedelje se osredotočamo na dvig pogleda in zaupanje v prihodnost. Pomen božičnih praznikov, pričakovanja novega neba in nove zemlje. Škof poudari povezanost z Jezusom Kristusom, ki izpolnjuje starozavezne obljube, ter nujnost okrepljenega zaupanja v Božje obljube. Ob tem nas spomni, da moramo ostati osredotočeni na duhovne cilje in ohranjati budnost v adventnem času. Pripravljamo se na globlje razumevanje Božje volje skozi branje Svetega pisma, molitev in meditacijo, kar nas vodi k uresničitvi Božjega kraljestva na zemlji.
Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres je v nagovoru na 2. adventno nedeljo, ko obhajamo praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, razmišljal o širšem pomenu in razumevanju tega praznika. Verska resnica o Marijinem brezmadežnem spočetju ne meri samo na trenutek spočetja, samo na začetek njenega življenja, ampak označuje in zaznamuje vse njeno življenje.
Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres je v nagovoru na 2. adventno nedeljo, ko obhajamo praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, razmišljal o širšem pomenu in razumevanju tega praznika. Verska resnica o Marijinem brezmadežnem spočetju ne meri samo na trenutek spočetja, samo na začetek njenega življenja, ampak označuje in zaznamuje vse njeno življenje.
Veselimo se ko obhajamo praznik Kristusa Kralja vesoljstva ob sklepu cerkvenega leta. Hvaležni za prehojeno pot bogoslužnega dogajanja, ki je za nami, vabljeni k poslušanju.
Veselimo se ko obhajamo praznik Kristusa Kralja vesoljstva ob sklepu cerkvenega leta. Hvaležni za prehojeno pot bogoslužnega dogajanja, ki je za nami, vabljeni k poslušanju.
Mesec november je posvečen našim rajnim, s smrtjo pa ni konec temveč začetek novega, večnega življenja. Vabljeni k poslušanju.
Mesec november je posvečen našim rajnim, s smrtjo pa ni konec temveč začetek novega, večnega življenja. Vabljeni k poslušanju.
»Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico.« (Mr 12,43)
Duhovni nagovor za 32. nedeljo med letom je pripravil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek.
»Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico.« (Mr 12,43)
Duhovni nagovor za 32. nedeljo med letom je pripravil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek.
Duhovni nagovor za 31. nedeljo med letom je pripravil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek.
Duhovni nagovor za 31. nedeljo med letom je pripravil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek.
Ustavili smo se pri odlomku o slepem beraču Bartimaju in njegovem pogovoru z Jezusom, ki simbolizira iskanje upanja in trpljenje.
Ustavili smo se pri odlomku o slepem beraču Bartimaju in njegovem pogovoru z Jezusom, ki simbolizira iskanje upanja in trpljenje.
Misijonsko nedeljo je papež Frančišek obeležil s geslom Pojdite in povabite vse na gostijo. Papež nas v poslanici spodbuja, da se zavedamo klica evangelija, ki nas vabi na božansko gostijo, kjer prevladata veselje in bratstvo.
Nedeljo in praznike nam s svojim nagovorom osvetlijo in poglobijo slovenski škofje.
Najbrž se je marsikdo spraševal, kako je mogoče, da so na zaslišanju v evropskem parlamentu člani Evropske ljudske stranke Marti Kos dali zeleno luč za komisarko. Morda je kdo vzkliknil: »Kako je mogoče, da so člani stranke, katere predstavniki so bili očetje evropske skupnosti, tako glasovali?«
Pričakovanje, ki ga danes želimo preskočiti, je bila tema oddaje s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Beseda je tekla tudi o odnosih, ki se bogatijo, ko jih živimo ter o sporočilu luči in upanja tudi za tiste, ki so ga izgubili.
Naš sogovornik je bil predsednik Nove Slovenije - Krščanskih demokratov in poslanec v Evropskem parlamentu mag. Matej Tonin. Med drugim nas je zanimal njegov pogled na notranje-politično dogajanje, na nastajanje novih strank v slovenskem prostoru, pa tudi na zunanje geopolitične vplive in novoimenovano Evropsko komisijo.
Mati Terezija je vsako dekle, ki je želela stopiti v red ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Slovenija naj Avstrijo še naprej opozarja na dosledno izvrševanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa obveznosti do slovenske manjšine. Slovenski državni zbor pa naj sprejme deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. To sta priporočili, ki ju je na včerajšnji seji sprejela državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri obravnavi položaja se je seznanila z informacijami pristojnega ministrstva in vladnega urada. Državna sekretarka na uradu Vesna Humar je med odprtimi vprašanji omenila dvojezično sodstvo in dvojezično šolstvo. Po poročanju STA je Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev povedal, da imajo rojaki občutek, da se Avstrijci na uradniški ravni zavedajo potreb narodnih skupnosti, a se zadeve prelagajo z zvezne na deželno raven in ni prave volje. Spomnil je na zadnji vladni program, ki je bil zelo naklonjen slovenski skupnosti, a je bilo uresničenega le malo. Dejal je še, da so predstavniki slovenske manjšine aktivno sodelovali s predlogi za program nove vlade, ki je še v pripravi.
Ko bi te imenoval s tvojim polnim imenom, bi še ti morda ne trznila, vsak drug pa bi bil skoraj gotovo mislil, da se obračam h kaki kraljici. A vseeno poskusiva. Torej: Moja ljuba sveta Jeanne-Françoise Frémyot de Chantal …