Naš gost
Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje.
Pogovor o
V »Pogovor o« smo povabili vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelko Godec. Z njo smo govorili o težavah z obrambnimi referendumi, o odnosih v državnem zboru pa tudi o zelo slabem položaju v katerega je zašla slovenska politika, ki z davki in drugimi obremenitvami vse bolj duši slovenskega državljana.
Slovencem po svetu in domovini
Kakšna je vloga katoliške Cerkve v kulturnem delovanju koroških Slovencev? Koliko organizacij ima v svojem naslovu pridevnik katoliški? Ali ima slovensko organizirano življenje na avstrijskem Koroškem drugačen profil kot pri nemški večini? V oddaji ste slišali razmišljanje zgodovinarja in slavista dr. Teodorja Domeja. Pripravil ga je za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi krški škof Jože Marketz, njegovemu razmišljanju boste lahko prisluhnili čez teden dni.
Kmetijska oddaja
Ustavili smo se ob grožnji, ki jo zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko pomeni v predlogu novega proračuna EU. Slišali ste prispevek o protestu v Šentjerneju in na Ježici, kratko pa smo se ustavili tudi ob zaključevanju letošnje žetve.
Naš pogled
Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.
Kulturni utrinki
Mineva sto let od rojstva arhitekta in urbanista, akademika Milana Miheliča, ki velja za vsestranskega spodbujevalca arhitekturne stroke, zlasti v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja. Prejel je številna priznanja, med njimi dve Prešernovi nagradi in Plečnikovo medaljo. Po velikem koncertu, na katerem je združil 120 glasbenikov z obeh strani nekdanje meje, se je pianist Aleksander Gadžijev predstavil še v intimnejši obliki s samostojnim koncertom na Sveti gori.
Komentar Zanima.me
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Najprej odmerimo 30 dekagramov moke tip 500 ali pa 850 ali pirine. V jamico na sredi damo 10 g kvasa, pol kavne žličke sladkorja in 1-2 žlici mleka ter pomešamo z moko. Ob strani v skledo damo žličko soli, v drugo jamico pa damo rumenjak ali celo jajce. Pripravimo si že olivno olje in malo mleka. Ko kvas vzhaja in se je naredil kupček, začnemo mešati z roko in po žlicah prilivati mleko. Ko se moka lepo umeša, pa dodamo že 2-3 žlice olja. Dobro gnetemo, da postrgamo vse koščke s sten sklede. Nato pokrijemo s prtom in damo vzhajati, da nastane dvojna količina testa. Pravilno vzhajanje preverimo tako, da s prstom pritisnemo v testo in se to hoče lepo poravnati. Pekač namažemo z maslom ali mastjo in vmes pripravimo vse za nadev. Testo razvaljamo, kakšen centimeter manj kot je velikost pekača. Ko ga bomo prenesli na pekač, ga z rokami še razširimo do robov.