Za življenje
V tokratni oddaji Za življenje je Nada Zupančič Bajželj svetovala, kako najbolje izkoristiti počitniški čas.
Globine
Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Svetovalnica
Gostja je bila Patricija Lovišček, direktorica zavoda Modri december, Zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Slišali smo, kako danes pomaga drugim in kaj pravi na možnosti, ki jih imajo v realnem življenju.
Slovencem po svetu in domovini
Kakšna je vloga katoliške Cerkve v kulturnem delovanju koroških Slovencev? Koliko organizacij ima v svojem naslovu pridevnik katoliški? Ali ima slovensko organizirano življenje na avstrijskem Koroškem drugačen profil kot pri nemški večini? V oddaji ste slišali razmišljanje zgodovinarja in slavista dr. Teodorja Domeja. Pripravil ga je za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi krški škof Jože Marketz, njegovemu razmišljanju boste lahko prisluhnili čez teden dni.
Naš gost
Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje.
Kulturni utrinki
Mineva sto let od rojstva arhitekta in urbanista, akademika Milana Miheliča, ki velja za vsestranskega spodbujevalca arhitekturne stroke, zlasti v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja. Prejel je številna priznanja, med njimi dve Prešernovi nagradi in Plečnikovo medaljo. Po velikem koncertu, na katerem je združil 120 glasbenikov z obeh strani nekdanje meje, se je pianist Aleksander Gadžijev predstavil še v intimnejši obliki s samostojnim koncertom na Sveti gori.
Komentar Zanima.me
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Najprej odmerimo 30 dekagramov moke tip 500 ali pa 850 ali pirine. V jamico na sredi damo 10 g kvasa, pol kavne žličke sladkorja in 1-2 žlici mleka ter pomešamo z moko. Ob strani v skledo damo žličko soli, v drugo jamico pa damo rumenjak ali celo jajce. Pripravimo si že olivno olje in malo mleka. Ko kvas vzhaja in se je naredil kupček, začnemo mešati z roko in po žlicah prilivati mleko. Ko se moka lepo umeša, pa dodamo že 2-3 žlice olja. Dobro gnetemo, da postrgamo vse koščke s sten sklede. Nato pokrijemo s prtom in damo vzhajati, da nastane dvojna količina testa. Pravilno vzhajanje preverimo tako, da s prstom pritisnemo v testo in se to hoče lepo poravnati. Pekač namažemo z maslom ali mastjo in vmes pripravimo vse za nadev. Testo razvaljamo, kakšen centimeter manj kot je velikost pekača. Ko ga bomo prenesli na pekač, ga z rokami še razširimo do robov.