Is podcast Zapuščina Ljubke Šorli Is podcast
Zapuščina Ljubke Šorli

Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta

Nataša Ličen

kultura

25. 2. 2025
Zapuščina Ljubke Šorli

Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta

Nataša Ličen

VEČ ...|25. 2. 2025
Zapuščina Ljubke Šorli

Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta

Nataša Ličen

kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 2. 2025
Vsemir - meja na mirenskem pokopališču, prenovljena zbirka Goriškega muzeja

Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili  Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič

Vsemir - meja na mirenskem pokopališču, prenovljena zbirka Goriškega muzeja

Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili  Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Vsemir - meja na mirenskem pokopališču, prenovljena zbirka Goriškega muzeja

Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili  Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič

VEČ ...|18. 2. 2025
Vsemir - meja na mirenskem pokopališču, prenovljena zbirka Goriškega muzeja

Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili  Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 2. 2025
Izročilo Slovenskega Lurda

Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov. 

Izročilo Slovenskega Lurda

Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov. 

kultura narava izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

Izročilo Slovenskega Lurda

Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov. 

VEČ ...|11. 2. 2025
Izročilo Slovenskega Lurda

Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov. 

Nataša Ličen

kultura narava izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 2. 2025
Terezija Zore o radiu in o praznovanju Svečnice

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

Terezija Zore o radiu in o praznovanju Svečnice

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

dediščina spomini izročilo

Zakladi naše dediščine

Terezija Zore o radiu in o praznovanju Svečnice

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

VEČ ...|4. 2. 2025
Terezija Zore o radiu in o praznovanju Svečnice

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

Nataša Ličen

dediščina spomini izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 1. 2025
Žlikrofi

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

Žlikrofi

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

kultura narava dediščina kulinarika

Zakladi naše dediščine

Žlikrofi

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

VEČ ...|28. 1. 2025
Žlikrofi

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina kulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 1. 2025
Letni koledar s fotografijami podob iz polstene volne

Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna. 

Letni koledar s fotografijami podob iz polstene volne

Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna. 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Letni koledar s fotografijami podob iz polstene volne

Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna. 

VEČ ...|21. 1. 2025
Letni koledar s fotografijami podob iz polstene volne

Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 1. 2025
Ko zadiši po potici ...

Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega. 

Ko zadiši po potici ...

Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega. 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Ko zadiši po potici ...

Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega. 

VEČ ...|14. 1. 2025
Ko zadiši po potici ...

Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 1. 2025
Miha Benedik o koledniških pesmih

Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.  

Miha Benedik o koledniških pesmih

Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.  

kultura zgodovina dediščina glasba

Zakladi naše dediščine

Miha Benedik o koledniških pesmih

Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.  

VEČ ...|7. 1. 2025
Miha Benedik o koledniških pesmih

Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.  

Nataša Ličen

kultura zgodovina dediščina glasba

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|22. 2. 2025
Mladi ob prehodu s srednje šole na fakulteto

V tokratni oddaji Za življenje smo odprli vprašanje nagrajevanja. Če je nekaj dolžnost, ali naj otrok za opravljeno nalogo lahko pričakuje nagrado? Kako je z nagrajevanjem? Kako naj se mladi odločijo za poklic? To nas je zanimalo v pogovoru s profesorico iz Univerze Sigmunda Freuda dr. Andrejo Poljanec v oddaji Za življenje.

Mladi ob prehodu s srednje šole na fakulteto

V tokratni oddaji Za življenje smo odprli vprašanje nagrajevanja. Če je nekaj dolžnost, ali naj otrok za opravljeno nalogo lahko pričakuje nagrado? Kako je z nagrajevanjem? Kako naj se mladi odločijo za poklic? To nas je zanimalo v pogovoru s profesorico iz Univerze Sigmunda Freuda dr. Andrejo Poljanec v oddaji Za življenje.

Mateja Subotičanec

vzgojamladisvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|24. 2. 2025
Gost p. Branko Cestnik

V oddaji smo p. Brankom Cestnikom govorili med drugim o tem, da se svet nevarno hitro spreminja po nareku močnih; kje je tu glas Cerkve? Mineva tudi 80 let od strahotnega frankolovskega zločina; kaj lahko o tem pove tamkajšnji župnik? Dotaknili pa smo bomo tudi dvoumnih slovenskih protestov v podporo srbskim študentom.

Gost p. Branko Cestnik

V oddaji smo p. Brankom Cestnikom govorili med drugim o tem, da se svet nevarno hitro spreminja po nareku močnih; kje je tu glas Cerkve? Mineva tudi 80 let od strahotnega frankolovskega zločina; kaj lahko o tem pove tamkajšnji župnik? Dotaknili pa smo bomo tudi dvoumnih slovenskih protestov v podporo srbskim študentom.

Meta Potočnik

politikadružbaCerkevBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ...|18. 2. 2025
Sanjajte drzno

Za tokratno oddajo Sol in luč, smo izbrali delo Boba Goffa, ki skozi osebne izkušnje predstavi, kako v nepopolnem svetu živeti smiselno in polno življenje. Kako v tegobah vsakdana izkoristiti ves svoj potencial in slediti cilju, ki je samo vaš. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Sanjajte drzno, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Sanjajte drzno

Za tokratno oddajo Sol in luč, smo izbrali delo Boba Goffa, ki skozi osebne izkušnje predstavi, kako v nepopolnem svetu živeti smiselno in polno življenje. Kako v tegobah vsakdana izkoristiti ves svoj potencial in slediti cilju, ki je samo vaš. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Sanjajte drzno, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Tadej Sadar

kulturaodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|25. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. februar 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. februar 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|25. 2. 2025
Navpična nit

Pajek je pletel mrežo med tramovi skednja. Najprej je dolgo in tanko nit pričvrstil na ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Navpična nit

Pajek je pletel mrežo med tramovi skednja. Najprej je dolgo in tanko nit pričvrstil na ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 2. 2025
Razstava zgodnjih Tisnikarjevih del, umrla pionirka televizijske režije

Publicist, geolog in zgodovinar Alojzij Pavel Florjančič, prijatelj pokojnega koroškega slikarja Jožeta Tisnikarja, je pred časom Kulturnemu društvu Jože Tisnikar doniral nekaj slikarjevih zgodnjih del. Del donacije je skupaj z deli drugih umetnikov na ogled na razstavi v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Umrla je režiserka Marija Šeme Baričevič, ki je na nacionalni televiziji utirala pot svojim kolegom in kolegicam, ki so začeli režirati igrane in dokumentarne oddaje ter televizijske filme. Celovečerni prvenec Kaj ti je deklica scenaristke in režiserke Urške Djukić je na letošnjem 75. mednarodnem filmskem festivalu Berlinale prejel nagrado fipresci, ki jo podeljuje mednarodno združenje filmskih kritikov, za najboljši film v novem tekmovalnem programu Perspektive.

Razstava zgodnjih Tisnikarjevih del, umrla pionirka televizijske režije

Publicist, geolog in zgodovinar Alojzij Pavel Florjančič, prijatelj pokojnega koroškega slikarja Jožeta Tisnikarja, je pred časom Kulturnemu društvu Jože Tisnikar doniral nekaj slikarjevih zgodnjih del. Del donacije je skupaj z deli drugih umetnikov na ogled na razstavi v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Umrla je režiserka Marija Šeme Baričevič, ki je na nacionalni televiziji utirala pot svojim kolegom in kolegicam, ki so začeli režirati igrane in dokumentarne oddaje ter televizijske filme. Celovečerni prvenec Kaj ti je deklica scenaristke in režiserke Urške Djukić je na letošnjem 75. mednarodnem filmskem festivalu Berlinale prejel nagrado fipresci, ki jo podeljuje mednarodno združenje filmskih kritikov, za najboljši film v novem tekmovalnem programu Perspektive.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Naš pogled

VEČ ...|25. 2. 2025
Manca Hribar: Ah, poroke

V komentarju se pogovarjam o svojih izkušnjah s porokami, ki sem jih v svojem življenju doživela v izjemno bogatem spektru. Predvsem me zaznamujejo čustvasti trenutki, ki jih ustvarjajo ljudje, ki jih povezujemo z intenzivnimi spomini. Ravno to me je spodbudilo, da delim zgodbo o nedavni poroki, ki me je ponovno vrnila v preteklost in me opomnila na pomembnost skupnosti, v kateri smo odraščali.

Manca Hribar: Ah, poroke

V komentarju se pogovarjam o svojih izkušnjah s porokami, ki sem jih v svojem življenju doživela v izjemno bogatem spektru. Predvsem me zaznamujejo čustvasti trenutki, ki jih ustvarjajo ljudje, ki jih povezujemo z intenzivnimi spomini. Ravno to me je spodbudilo, da delim zgodbo o nedavni poroki, ki me je ponovno vrnila v preteklost in me opomnila na pomembnost skupnosti, v kateri smo odraščali.

Manca Hribar

komentardružbamladi

Spominjamo se

VEČ ...|25. 2. 2025
Spominjamo se dne 25. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|25. 2. 2025
Flancati

Potrebujemo: 60 dag moke, žličko soli, 2 do 3 rumenjake, žlico in pol sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, vsaj 3 dag ali celo kocko kvasa, toplo mleko, 3 dag masla in 1-2 žlici olja. Kvas s sladkorjem in 2 žlicama toplega mleka raztopimo, dodamo še malo moke. V moko naredimo jamico, vanjo damo rumenjake, ob strani pa sol. To zgnetemo, dodamo vzhajan kvas in počasi prilivamo prijetno toplo, ne vroče mleko. Z roko mesimo. Dodamo še limonino lupino in rum. Na koncu dodamo maščobo. Dobro ga ugnetemo. Testo naj vzhaja do uro in pol. Na pomokanem prtu enakomerno razvaljamo in razrežemo kvadratke za dva dobra prsta ali tri širine, zarežemo tudi vmes. Nato spet vzhajajo 30-40 minut. Na koncu pripravimo maščobo za cvrenje. Preizkus temperature naredimo s koščkom testa, ki ga damo v olje. Če pride do dna in nazaj v štetju en, dva, tri, je temperatura pravšnja. Najprej damo v olje vrhnjo stran, pokrito cvremo 3 minute, nato odkrijemo in obrnemo ter do konca ocvremo. Flancate pobiramo na cedilo ali rešetko. S sladkorjem v prahu jih potresemo šele pred serviranjem. 

Flancati

Potrebujemo: 60 dag moke, žličko soli, 2 do 3 rumenjake, žlico in pol sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, vsaj 3 dag ali celo kocko kvasa, toplo mleko, 3 dag masla in 1-2 žlici olja. Kvas s sladkorjem in 2 žlicama toplega mleka raztopimo, dodamo še malo moke. V moko naredimo jamico, vanjo damo rumenjake, ob strani pa sol. To zgnetemo, dodamo vzhajan kvas in počasi prilivamo prijetno toplo, ne vroče mleko. Z roko mesimo. Dodamo še limonino lupino in rum. Na koncu dodamo maščobo. Dobro ga ugnetemo. Testo naj vzhaja do uro in pol. Na pomokanem prtu enakomerno razvaljamo in razrežemo kvadratke za dva dobra prsta ali tri širine, zarežemo tudi vmes. Nato spet vzhajajo 30-40 minut. Na koncu pripravimo maščobo za cvrenje. Preizkus temperature naredimo s koščkom testa, ki ga damo v olje. Če pride do dna in nazaj v štetju en, dva, tri, je temperatura pravšnja. Najprej damo v olje vrhnjo stran, pokrito cvremo 3 minute, nato odkrijemo in obrnemo ter do konca ocvremo. Flancate pobiramo na cedilo ali rešetko. S sladkorjem v prahu jih potresemo šele pred serviranjem. 

Matjaž Merljak

kuhajmo