Is podcast
V Mohorjevi hiši v Celovcu se bo jutri začela dvojezična konferenca Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik, ki sodi v sklop petletne serije gemeinsam-skupno. Spregovorili bodo gostje iz Avstrije, Južne Tirolske, Danske in Slovenije, nam je povedal direktor Mohorjeve Celovec Karl Hren.
Konferenca se bo zaključila v soboto z vodenim izletom po Bistriški planini na Zilji. Celoten program je na voljo na povezavi.
V Mohorjevi hiši v Celovcu se bo jutri začela dvojezična konferenca Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik, ki sodi v sklop petletne serije gemeinsam-skupno. Spregovorili bodo gostje iz Avstrije, Južne Tirolske, Danske in Slovenije, nam je povedal direktor Mohorjeve Celovec Karl Hren.
Konferenca se bo zaključila v soboto z vodenim izletom po Bistriški planini na Zilji. Celoten program je na voljo na povezavi.
V Mohorjevi hiši v Celovcu se bo jutri začela dvojezična konferenca Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik, ki sodi v sklop petletne serije gemeinsam-skupno. Spregovorili bodo gostje iz Avstrije, Južne Tirolske, Danske in Slovenije, nam je povedal direktor Mohorjeve Celovec Karl Hren.
Konferenca se bo zaključila v soboto z vodenim izletom po Bistriški planini na Zilji. Celoten program je na voljo na povezavi.
V Ljubljani je včeraj potekalo XIX. zasedanje mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Sejo sta vodila minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmár. Kot so sporočili iz USZS, je v osrednjem delu komisija pregledala in ocenila, kako se uresničujejo določila sporazuma ter uskladila in oblikovala nova priporočila in predloge za izboljšanje položaja obeh narodnih skupnosti. Slovenska stran je izpostavila potrebo po ustreznem upravljanju cestnih povezav v Porabju, zavzela se je za zagotovitev študija slovenskega narodnostnega programa za vzgojiteljice, izpostavila potrebo po posebni skrbi in večji finančni podpori Radiu Monošter, si prizadevala za zagotovitev sredstev za zaposlitev referenta za turizem in mladinske zadeve, zavzela se je tudi za povečanje sredstev za Državno slovensko samoupravo in Zvezo Slovencev na Madžarskem in se strinjala z nadaljevanjem vladnih gospodarskih razvojnih programov v Porabju in Pomurju.
V Ljubljani je včeraj potekalo XIX. zasedanje mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Sejo sta vodila minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmár. Kot so sporočili iz USZS, je v osrednjem delu komisija pregledala in ocenila, kako se uresničujejo določila sporazuma ter uskladila in oblikovala nova priporočila in predloge za izboljšanje položaja obeh narodnih skupnosti. Slovenska stran je izpostavila potrebo po ustreznem upravljanju cestnih povezav v Porabju, zavzela se je za zagotovitev študija slovenskega narodnostnega programa za vzgojiteljice, izpostavila potrebo po posebni skrbi in večji finančni podpori Radiu Monošter, si prizadevala za zagotovitev sredstev za zaposlitev referenta za turizem in mladinske zadeve, zavzela se je tudi za povečanje sredstev za Državno slovensko samoupravo in Zvezo Slovencev na Madžarskem in se strinjala z nadaljevanjem vladnih gospodarskih razvojnih programov v Porabju in Pomurju.
V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prvi večer nove sezone ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja bodo avtorica Elena Blancato, pisca spremnih besedil Vlasta Polojaz in Ivo Jevnikar ter prevajalka Laura Castegnaro predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz. … tako Ivo Jevnikar. Na ogled bo razstava knjig o p. Corteseju, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta, na sporedu pa tudi odlomek zvočnega zapisa omenjenega dela v izvedbi Radijskega odra. Začetek ob 20.30. Prihodnji torek pa bo romanje v spomin na p. Placida Corteseja v Trst in na Cres. Somaševanje, ki ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 v Trstu, bo vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec. Po maši bo sledil obisk nekdanjega taborišča v Rižarni.
V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prvi večer nove sezone ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja bodo avtorica Elena Blancato, pisca spremnih besedil Vlasta Polojaz in Ivo Jevnikar ter prevajalka Laura Castegnaro predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz. … tako Ivo Jevnikar. Na ogled bo razstava knjig o p. Corteseju, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta, na sporedu pa tudi odlomek zvočnega zapisa omenjenega dela v izvedbi Radijskega odra. Začetek ob 20.30. Prihodnji torek pa bo romanje v spomin na p. Placida Corteseja v Trst in na Cres. Somaševanje, ki ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 v Trstu, bo vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec. Po maši bo sledil obisk nekdanjega taborišča v Rižarni.
V župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je minulo nedeljo potekalo osrednje praznovanje ob 60-letnici delovanja župnije. Več nam je povedal župnik Drago Gačnik SDB [0:57]. V Celovcu bo naslednji teden potekala konferenca Mohorjeve na temo »Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik« [18:44]. Slišali ste še o romanju rojakov iz Švice v Einsiedeln [12:25], Slomškovi nedelji v Celovcu, kje bo Europeada 2028 in druge novice ter vabila in obvestila.
V župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je minulo nedeljo potekalo osrednje praznovanje ob 60-letnici delovanja župnije. Več nam je povedal župnik Drago Gačnik SDB [0:57]. V Celovcu bo naslednji teden potekala konferenca Mohorjeve na temo »Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik« [18:44]. Slišali ste še o romanju rojakov iz Švice v Einsiedeln [12:25], Slomškovi nedelji v Celovcu, kje bo Europeada 2028 in druge novice ter vabila in obvestila.
Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.
Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.
Ob Evropskem dnevu jezikov, Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra v Beneški Sloveniji vabi na tridnevni dogodek, ki bo potekal v Krajinskem in pripovedovalnem muzeju SMO. Program bodo posvetili slovenskemu jeziku in narečjem Benečije, Rezije in Kanalske doline, ter furlanščini in dediščini, ki jo vsak jezik ohranja v sebi. Obiskovalci bodo spoznali jezikovno in kulturno bogastvo krajevnih skupnosti preko razstave umetnice Luise Tomasetig, jutri bodo predstavili projekt, posvečen ženskemu izseljevanju, ki je zaznamovalo Nediške doline. Tridnevni program bodo zaključili, v soboto s pesniškim večerom “Drugi glasovi”, ki bo gostil pesnico Luigino Lorenzini in pesnika Fernanda Gerometto.
Ob Evropskem dnevu jezikov, Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra v Beneški Sloveniji vabi na tridnevni dogodek, ki bo potekal v Krajinskem in pripovedovalnem muzeju SMO. Program bodo posvetili slovenskemu jeziku in narečjem Benečije, Rezije in Kanalske doline, ter furlanščini in dediščini, ki jo vsak jezik ohranja v sebi. Obiskovalci bodo spoznali jezikovno in kulturno bogastvo krajevnih skupnosti preko razstave umetnice Luise Tomasetig, jutri bodo predstavili projekt, posvečen ženskemu izseljevanju, ki je zaznamovalo Nediške doline. Tridnevni program bodo zaključili, v soboto s pesniškim večerom “Drugi glasovi”, ki bo gostil pesnico Luigino Lorenzini in pesnika Fernanda Gerometto.
Kongres evropskega manjšinskega združenja Fuen, ki je potekal v Husumu pri frizijski manjšini v nemški zvezni deželi Schleswig Holstein, je sklenil, da bo organizacijo Europeade 2028, evropskega nogometnega prvenstva za reprezentance jezikovnih manjšin, prevzela Furlanija- Julijska krajina. Priredili jo bosta krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter furlanska skupnost. Kandidaturo je predstavil organizacijski tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italij Evgen Ban. Dežela Furlanija Julijska krajina je odločno podprla kandidaturo in obljubila tudi finančno podporo.
Kongres evropskega manjšinskega združenja Fuen, ki je potekal v Husumu pri frizijski manjšini v nemški zvezni deželi Schleswig Holstein, je sklenil, da bo organizacijo Europeade 2028, evropskega nogometnega prvenstva za reprezentance jezikovnih manjšin, prevzela Furlanija- Julijska krajina. Priredili jo bosta krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter furlanska skupnost. Kandidaturo je predstavil organizacijski tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italij Evgen Ban. Dežela Furlanija Julijska krajina je odločno podprla kandidaturo in obljubila tudi finančno podporo.
Osrednja slovesnost na Slomškovo nedeljo je letos potekala v Celovcu, saj je bil blaženi Anton Martin, ki danes goduje, tam pred 200 leti posvečen v duhovnika. Slovesno sveto mašo je ob somaševanju sedmih škofov iz Slovenije in številnih duhovnikov daroval domači, krški škof Jože Marketz. Kot poroča slovenski spored ORF, je škof obžaloval, da je blaženi Anton Martin ob vseh svojih zaslugah, predvsem za slovensko narodno skupnost, na Koroškem premalo poznan, zlasti pri mladini. Zelo ga je skrbela duhovna, kulturna in jezikovna vzgoja ljudi, zato je aktivno podpiral spoštovanje jezikovne raznolikosti in uporabo slovenskega jezika. Blaženi je iz izkustva božje ljubezni znal biti blizu ljudem in to na celosten način. Spodbujal je človeka, da bi črpal življenjsko moč iz vere in kulture, da bi našel veselje ob učenju in svoje talente udejanjil, da bi vzljubil pesem in besedo, da bi se izoblikoval v osebnost, ki ceni domačnost in ostaja odprt za neznano, ki zazna bližnjega in je pripravljen sooblikovati skupnost.
Osrednja slovesnost na Slomškovo nedeljo je letos potekala v Celovcu, saj je bil blaženi Anton Martin, ki danes goduje, tam pred 200 leti posvečen v duhovnika. Slovesno sveto mašo je ob somaševanju sedmih škofov iz Slovenije in številnih duhovnikov daroval domači, krški škof Jože Marketz. Kot poroča slovenski spored ORF, je škof obžaloval, da je blaženi Anton Martin ob vseh svojih zaslugah, predvsem za slovensko narodno skupnost, na Koroškem premalo poznan, zlasti pri mladini. Zelo ga je skrbela duhovna, kulturna in jezikovna vzgoja ljudi, zato je aktivno podpiral spoštovanje jezikovne raznolikosti in uporabo slovenskega jezika. Blaženi je iz izkustva božje ljubezni znal biti blizu ljudem in to na celosten način. Spodbujal je človeka, da bi črpal življenjsko moč iz vere in kulture, da bi našel veselje ob učenju in svoje talente udejanjil, da bi vzljubil pesem in besedo, da bi se izoblikoval v osebnost, ki ceni domačnost in ostaja odprt za neznano, ki zazna bližnjega in je pripravljen sooblikovati skupnost.
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.
Pisec življenjepisa Blažene Matere Terezije Lush Gjergji navaja tudi ...
Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Prisluhnete lahko Pravnim zagatam z odvetnico Matejo Maček.
Koroški Slovenec Karel Smolle je bil dejaven v manjšinski in državni avstrijski politiki. Za vstop v politiko je bila odločilna ustanovitev Koroške dijaške zveze leta 1969 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Študij na pravni fakulteti na Dunaju je prekinil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nato je ustanovil prevalsko pisarno in postal sodni tolmač. Čeprav je že vrsto let v pokoju, ga še vedno pokličejo na avstrijska sodišča za prevajalca in tolmača, tudi v makedonščino. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v dunajskem zveznem parlamentu. Ustanovil je tudi Center avstrijskih narodnosti - krovno organizacijo avstrijskih manjšin. Bil je med pobudniki za ustanovitev Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, prav tako je njegova pobuda za ustanovitev Slovenske gospodarske zveze. Jeseni 1990 je postal uradni predstavnik vlade Republike Slovenije v Avstriji. Januarja letos, nekaj mesecev pred svojim osemdesetim rojstnim dnem, je prejel Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.
Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti. Gosta sta bila sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, dr. Renato Podbersič in pa predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.
Tone Pavček je angelom varuhom posvetil celotno pesniško zbirko. Preden se jim je pridružil na nebu. Del te zbirke smo slišali v tokratni oddaji.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Spregovorili smo o predvolilnem dogajanju v Združenih državah Amerike, kjer se za predseedniški položaj potegujeta nekdanji predsednik in republikanski kandidat Donald Trump ter aktualna podpredsednica in kandidatka demokratov Kamala Harris. Z gosti dr. Andrejem Finkom, dr. Bogomilom Ferfilo in Klemnom Balančem smo spregovorili o poteku kampanje in kaj bi zmaga enega ali drugega kandidata pomenila za dogajanje v Ukrajini in Gazi ter za odnose z velesilami.
V Mohorjevi hiši v Celovcu se bo jutri začela dvojezična konferenca Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik, ki sodi v sklop petletne serije gemeinsam-skupno. Spregovorili bodo gostje iz Avstrije, Južne Tirolske, Danske in Slovenije, nam je povedal direktor Mohorjeve Celovec Karl Hren.
Konferenca se bo zaključila v soboto z vodenim izletom po Bistriški planini na Zilji. Celoten program je na voljo na povezavi.