Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

26. 7. 2021
Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Jakob Vid Zupančič

VEČ ...|26. 7. 2021
Slovenski paradoks: levica noče sprememb, desnica pa jih ne zmore uveljaviti

Odkar je sedanja vlada 13. marca lani prišla na oblast, se je zgodilo marsikaj. Ugotovili smo, da poljubi, objemi, obiskovanje prireditev in pouka zaradi pojava majhnega virusa niso več samoumevni. Postalo je jasno, da smo v Evropi še kako zelo odvisni od Kitajske, saj nam je ta poleg virusa izvozila še zaščitno opremo. Na žalost pa smo lahko razbrali tudi, da na slovenskem političnem prostoru ni nič novega …

Celoten komentar, ki ga je napisal Jakob Vid Zupančič, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Jakob Vid Zupančič

komentarpolitikadružbaSlovenija

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Politika kot lepotno tekmovanje?

Formalno sicer še ne, dejansko pa smo že dolgo v predvolilni tekmi. Vsaj od odločitev o božičnici in podaljšanju vinjet naprej … Volitve so instrument demokracije, ko lahko državljani izberejo in odločijo, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Predvideva se, da so državljani pred tem dobro informirani ter svoje predstavnike izbirajo na podlagi razmisleka o programih političnih strank, o kompetentnosti kandidatov, o preteklih (ne)izpolnjenih obljubah ter o (ne)realnosti obljub, ki so dane v predvolilni tekmi. 

Erika Ašič: Politika kot lepotno tekmovanje?

Formalno sicer še ne, dejansko pa smo že dolgo v predvolilni tekmi. Vsaj od odločitev o božičnici in podaljšanju vinjet naprej … Volitve so instrument demokracije, ko lahko državljani izberejo in odločijo, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Predvideva se, da so državljani pred tem dobro informirani ter svoje predstavnike izbirajo na podlagi razmisleka o programih političnih strank, o kompetentnosti kandidatov, o preteklih (ne)izpolnjenih obljubah ter o (ne)realnosti obljub, ki so dane v predvolilni tekmi. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Politika kot lepotno tekmovanje?

Formalno sicer še ne, dejansko pa smo že dolgo v predvolilni tekmi. Vsaj od odločitev o božičnici in podaljšanju vinjet naprej … Volitve so instrument demokracije, ko lahko državljani izberejo in odločijo, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Predvideva se, da so državljani pred tem dobro informirani ter svoje predstavnike izbirajo na podlagi razmisleka o programih političnih strank, o kompetentnosti kandidatov, o preteklih (ne)izpolnjenih obljubah ter o (ne)realnosti obljub, ki so dane v predvolilni tekmi. 

VEČ ...|4. 2. 2026
Erika Ašič: Politika kot lepotno tekmovanje?

Formalno sicer še ne, dejansko pa smo že dolgo v predvolilni tekmi. Vsaj od odločitev o božičnici in podaljšanju vinjet naprej … Volitve so instrument demokracije, ko lahko državljani izberejo in odločijo, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Predvideva se, da so državljani pred tem dobro informirani ter svoje predstavnike izbirajo na podlagi razmisleka o programih političnih strank, o kompetentnosti kandidatov, o preteklih (ne)izpolnjenih obljubah ter o (ne)realnosti obljub, ki so dane v predvolilni tekmi. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Luka Svetina: Diši po pomladi. Ne bodo izbirali sredstev

Pisal se je 3. marec 2020. Marjan Šarec je odstopil kot predsednik vlade, ker je slabo ocenil, da lahko zmaga na predčasnih volitvah in poveča svojo moč. Namesto tega je pristal trdno na betonu praznega bazena, Janša pa je štel do 46 in tretjič prisegel kot predsednik vlade. Koronavirus je bil za vogalom, v Italiji so že odvažali krste starostnikov, Slovenija pa je drvela v neznano, na poti v zapiranje in druge ukrepe za preprečevanje novega virusa, na krilih katerih je koalicija KUL v spregi z mediji pozneje dobila redne volitve.  

Luka Svetina: Diši po pomladi. Ne bodo izbirali sredstev

Pisal se je 3. marec 2020. Marjan Šarec je odstopil kot predsednik vlade, ker je slabo ocenil, da lahko zmaga na predčasnih volitvah in poveča svojo moč. Namesto tega je pristal trdno na betonu praznega bazena, Janša pa je štel do 46 in tretjič prisegel kot predsednik vlade. Koronavirus je bil za vogalom, v Italiji so že odvažali krste starostnikov, Slovenija pa je drvela v neznano, na poti v zapiranje in druge ukrepe za preprečevanje novega virusa, na krilih katerih je koalicija KUL v spregi z mediji pozneje dobila redne volitve.  

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Luka Svetina: Diši po pomladi. Ne bodo izbirali sredstev

Pisal se je 3. marec 2020. Marjan Šarec je odstopil kot predsednik vlade, ker je slabo ocenil, da lahko zmaga na predčasnih volitvah in poveča svojo moč. Namesto tega je pristal trdno na betonu praznega bazena, Janša pa je štel do 46 in tretjič prisegel kot predsednik vlade. Koronavirus je bil za vogalom, v Italiji so že odvažali krste starostnikov, Slovenija pa je drvela v neznano, na poti v zapiranje in druge ukrepe za preprečevanje novega virusa, na krilih katerih je koalicija KUL v spregi z mediji pozneje dobila redne volitve.  

VEČ ...|28. 1. 2026
Luka Svetina: Diši po pomladi. Ne bodo izbirali sredstev

Pisal se je 3. marec 2020. Marjan Šarec je odstopil kot predsednik vlade, ker je slabo ocenil, da lahko zmaga na predčasnih volitvah in poveča svojo moč. Namesto tega je pristal trdno na betonu praznega bazena, Janša pa je štel do 46 in tretjič prisegel kot predsednik vlade. Koronavirus je bil za vogalom, v Italiji so že odvažali krste starostnikov, Slovenija pa je drvela v neznano, na poti v zapiranje in druge ukrepe za preprečevanje novega virusa, na krilih katerih je koalicija KUL v spregi z mediji pozneje dobila redne volitve.  

Luka Svetina

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Česa bi se morali naučiti od levičarskih aktivistov?

»Ko na Domovino vabimo podjetnike, kmete, zdravnike, imamo velikokrat težave; osebno nam veliko povedo o tem, kaj vse je narobe, kaj jih ovira in zavira. Toda ne bi se izpostavili z imenom in priimkom. Ker se bojijo; poleg medijskega pogroma so navadno po javno izrečeni kritiki trenutne oblasti kmalu deležni obiska različnih inšpekcij, tudi pri kandidiranju za financiranje imajo manj možnosti za uspeh,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.

Erika Ašič: Česa bi se morali naučiti od levičarskih aktivistov?

»Ko na Domovino vabimo podjetnike, kmete, zdravnike, imamo velikokrat težave; osebno nam veliko povedo o tem, kaj vse je narobe, kaj jih ovira in zavira. Toda ne bi se izpostavili z imenom in priimkom. Ker se bojijo; poleg medijskega pogroma so navadno po javno izrečeni kritiki trenutne oblasti kmalu deležni obiska različnih inšpekcij, tudi pri kandidiranju za financiranje imajo manj možnosti za uspeh,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Česa bi se morali naučiti od levičarskih aktivistov?

»Ko na Domovino vabimo podjetnike, kmete, zdravnike, imamo velikokrat težave; osebno nam veliko povedo o tem, kaj vse je narobe, kaj jih ovira in zavira. Toda ne bi se izpostavili z imenom in priimkom. Ker se bojijo; poleg medijskega pogroma so navadno po javno izrečeni kritiki trenutne oblasti kmalu deležni obiska različnih inšpekcij, tudi pri kandidiranju za financiranje imajo manj možnosti za uspeh,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.

VEČ ...|21. 1. 2026
Erika Ašič: Česa bi se morali naučiti od levičarskih aktivistov?

»Ko na Domovino vabimo podjetnike, kmete, zdravnike, imamo velikokrat težave; osebno nam veliko povedo o tem, kaj vse je narobe, kaj jih ovira in zavira. Toda ne bi se izpostavili z imenom in priimkom. Ker se bojijo; poleg medijskega pogroma so navadno po javno izrečeni kritiki trenutne oblasti kmalu deležni obiska različnih inšpekcij, tudi pri kandidiranju za financiranje imajo manj možnosti za uspeh,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Peter Avsenik: Vsi Golobovi priveski

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

Peter Avsenik: Vsi Golobovi priveski

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Avsenik: Vsi Golobovi priveski

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

VEČ ...|14. 1. 2026
Peter Avsenik: Vsi Golobovi priveski

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

Peter Avsenik

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

VEČ ...|7. 1. 2026
Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

VEČ ...|31. 12. 2025
Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

Aljuš Pertinač

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

VEČ ...|24. 12. 2025
Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Nenad Glücks: Krščanska in vse bolj muslimanska Evropa

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks. 

Nenad Glücks: Krščanska in vse bolj muslimanska Evropa

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Krščanska in vse bolj muslimanska Evropa

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks. 

VEČ ...|17. 12. 2025
Nenad Glücks: Krščanska in vse bolj muslimanska Evropa

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks. 

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Komentar Domovina.je

Komentar spletnega portala Domovina.je

Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Nenad Glücks

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kurenti iz Destrenika in s Ptuja prvič v Bratislavi

V Bratislavi na Slovaškem so minulo soboto na povabilo mestnega odbora za kulturo in turizem prvič na 4. Bratislavskih Fašiangih nastopili kurenti iz Desternika in s Ptuja. Sodelovale so tudi študentke slovenščine z lektorata Univerze v Bratislavi, ki so se pustile ujeti kurentom na odru in so jim pripele robčke na ježevke. Kurenti so sodelovali tako na glavnem odru pred mestno hišo, kakor tudi v pohodu po ulicah starega mestnega jedra. Pogostili so jih na Veleposlaništvu v Bratislavi. Popoldne je na glavnem odru potekal mednarodni karneval, kjer so se poleg Slovenije predstavile še Indija, Kitajska, Španija in Ekvador. Kurenti so imeli ves čas največ občudovalcev, saj so se vsi hoteli z njimi fotografirati. Predsednik združenja Slo Slo Borut Meršak - večino sredstev za gostovanje sta prispevala prav on in združenje - je na glavnem odru predstavil kurente in večtisočglavo množico povabil, da se udeleži tudi največjega kurentovanja ta konec tedna na Ptuju.

Kurenti iz Destrenika in s Ptuja prvič v Bratislavi

V Bratislavi na Slovaškem so minulo soboto na povabilo mestnega odbora za kulturo in turizem prvič na 4. Bratislavskih Fašiangih nastopili kurenti iz Desternika in s Ptuja. Sodelovale so tudi študentke slovenščine z lektorata Univerze v Bratislavi, ki so se pustile ujeti kurentom na odru in so jim pripele robčke na ježevke. Kurenti so sodelovali tako na glavnem odru pred mestno hišo, kakor tudi v pohodu po ulicah starega mestnega jedra. Pogostili so jih na Veleposlaništvu v Bratislavi. Popoldne je na glavnem odru potekal mednarodni karneval, kjer so se poleg Slovenije predstavile še Indija, Kitajska, Španija in Ekvador. Kurenti so imeli ves čas največ občudovalcev, saj so se vsi hoteli z njimi fotografirati. Predsednik združenja Slo Slo Borut Meršak - večino sredstev za gostovanje sta prispevala prav on in združenje - je na glavnem odru predstavil kurente in večtisočglavo množico povabil, da se udeleži tudi največjega kurentovanja ta konec tedna na Ptuju.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Srečanja

VEČ ... |
Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ... |
Božja bližina v naravi

“Neki mož je nekoč prinesel svetemu Frančišku divjo grlico, ujeto v zanko. Ko je sveti mož zagledal drhtečo ptico, se je usmilil in rekel: »O nedolžna ptica, pridi k meni.« Grlica je priletela v njegove roke, in svetnik je rekel možu ...

Božja bližina v naravi

“Neki mož je nekoč prinesel svetemu Frančišku divjo grlico, ujeto v zanko. Ko je sveti mož zagledal drhtečo ptico, se je usmilil in rekel: »O nedolžna ptica, pridi k meni.« Grlica je priletela v njegove roke, in svetnik je rekel možu ...

Tadej Sadar

duhovnost

Za življenje

VEČ ... |
Rutina, navajenost in predvidevanje v odnosu

Govorili smo o predvidevanjih, pričakovanjih in rutinah v ustaljenih odnosih. Ali je gotovost in navajenost rabelj ljubezni? Kako človeški možgani ustvarjajo vzorce, ki lahko krnijo pristen stik med dvema? Kaj je rast v odnosu, kako jo sprejeti in dopustiti, da deluje tudi Božja milost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si

Rutina, navajenost in predvidevanje v odnosu

Govorili smo o predvidevanjih, pričakovanjih in rutinah v ustaljenih odnosih. Ali je gotovost in navajenost rabelj ljubezni? Kako človeški možgani ustvarjajo vzorce, ki lahko krnijo pristen stik med dvema? Kaj je rast v odnosu, kako jo sprejeti in dopustiti, da deluje tudi Božja milost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si

Radio Ognjišče

odnosirutinarastduhovnostvzgoja

Pogovor o

VEČ ... |
Razvojna koalicija v pripravah na volitve

Gostili smo predsednike treh strank takoimenovane razvojne koalicije, in sicer predsednika Nove Slovenije Jerneja Vrtovca, predsednico SLS Tino Bregant in predsednika Fokusa Marka Lotriča. Za prihodnje volitve so stopili skupaj, mi pa bomo slišali nekaj njihovih stališč do aktualnih težav, v katerih se je znašla Slovenija. 

Razvojna koalicija v pripravah na volitve

Gostili smo predsednike treh strank takoimenovane razvojne koalicije, in sicer predsednika Nove Slovenije Jerneja Vrtovca, predsednico SLS Tino Bregant in predsednika Fokusa Marka Lotriča. Za prihodnje volitve so stopili skupaj, mi pa bomo slišali nekaj njihovih stališč do aktualnih težav, v katerih se je znašla Slovenija. 

Tanja Dominko Alen Salihovič

politikaživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Radio Ognjišče Alen Salihović

politika

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 11. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 11. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ... |
Častitljivi del

Molile so redovnice - Usmiljenke.

Častitljivi del

Molile so redovnice - Usmiljenke.

Radio Ognjišče

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Oj z Bogom ostan´te

V tokratni oddaji - Pevci zapojte, godci zagodte - so peli: Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, Zagoriški fantje iz Zagorice na Dolenjskem in pevci ljudskih pesmi Folklornega društva Val iz Pirana.

Oj z Bogom ostan´te

V tokratni oddaji - Pevci zapojte, godci zagodte - so peli: Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, Zagoriški fantje iz Zagorice na Dolenjskem in pevci ljudskih pesmi Folklornega društva Val iz Pirana.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost