Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?
1. 12. 2018
Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?

Jože Bartolj

VEČ ...|1. 12. 2018
Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?

Jože Bartolj

izobraževanjeduhovnostkatehezaanton stres

Radijska kateheza

VEČ ... |
Naši očetje v veri

Brat Miran Špelič nasje popeljal v drugo stoletje po Kristusu, ko je deloval eden prvih krščanskih teologov in cerkveni učitelj Irenej Lyonski. Z delom »Zoper krivoverstva« je pokazal, kako verovati in kaj je prava vsebina vere.

Naši očetje v veri

Brat Miran Špelič nasje popeljal v drugo stoletje po Kristusu, ko je deloval eden prvih krščanskih teologov in cerkveni učitelj Irenej Lyonski. Z delom »Zoper krivoverstva« je pokazal, kako verovati in kaj je prava vsebina vere.

duhovnostvzgoja

Radijska kateheza

Naši očetje v veri

Brat Miran Špelič nasje popeljal v drugo stoletje po Kristusu, ko je deloval eden prvih krščanskih teologov in cerkveni učitelj Irenej Lyonski. Z delom »Zoper krivoverstva« je pokazal, kako verovati in kaj je prava vsebina vere.

VEČ ...|14. 2. 2026
Naši očetje v veri

Brat Miran Špelič nasje popeljal v drugo stoletje po Kristusu, ko je deloval eden prvih krščanskih teologov in cerkveni učitelj Irenej Lyonski. Z delom »Zoper krivoverstva« je pokazal, kako verovati in kaj je prava vsebina vere.

Mateja Subotičanec

duhovnostvzgoja

Radijska kateheza

VEČ ... |
Prekiniti krog nasilja v družini je mogoče in nujno

V tokratni radijski katehezi Zdravilna beseda smo odprli temo nasilja v družini, ki ga ni malo. Ima različne oblike: besedno, psihično in fizično. Odkrivali smo, zakaj žrtve težko zapustijo nasilneža in kako lahko pomagamo kot sosedje ali prijatelji, ko opazimo znake nasilja. Svoje pričevanje o osvoboditvi iz družinskega nasilja je podal Boris Košir. 

Prekiniti krog nasilja v družini je mogoče in nujno

V tokratni radijski katehezi Zdravilna beseda smo odprli temo nasilja v družini, ki ga ni malo. Ima različne oblike: besedno, psihično in fizično. Odkrivali smo, zakaj žrtve težko zapustijo nasilneža in kako lahko pomagamo kot sosedje ali prijatelji, ko opazimo znake nasilja. Svoje pričevanje o osvoboditvi iz družinskega nasilja je podal Boris Košir. 

nasilje v družiniukrepipomoč

Radijska kateheza

Prekiniti krog nasilja v družini je mogoče in nujno

V tokratni radijski katehezi Zdravilna beseda smo odprli temo nasilja v družini, ki ga ni malo. Ima različne oblike: besedno, psihično in fizično. Odkrivali smo, zakaj žrtve težko zapustijo nasilneža in kako lahko pomagamo kot sosedje ali prijatelji, ko opazimo znake nasilja. Svoje pričevanje o osvoboditvi iz družinskega nasilja je podal Boris Košir. 

VEČ ...|7. 2. 2026
Prekiniti krog nasilja v družini je mogoče in nujno

V tokratni radijski katehezi Zdravilna beseda smo odprli temo nasilja v družini, ki ga ni malo. Ima različne oblike: besedno, psihično in fizično. Odkrivali smo, zakaj žrtve težko zapustijo nasilneža in kako lahko pomagamo kot sosedje ali prijatelji, ko opazimo znake nasilja. Svoje pričevanje o osvoboditvi iz družinskega nasilja je podal Boris Košir. 

s. Meta Potočnik

nasilje v družiniukrepipomoč

Radijska kateheza

VEČ ... |
Prekiniti krog nasilja v družini je mogoče in nujno

V tokratni radijski katehezi Zdravilna beseda smo odprli temo nasilja v družini, ki ga ni malo. Ima različne oblike: besedno, psihično in fizično. Odkrivali smo, zakaj žrtve težko zapustijo nasilneža in kako lahko pomagamo kot sosedje ali prijatelji, ko opazimo znake nasilja. Svoje pričevanje o osvoboditvi iz družinskega nasilja je podal Boris Košir. 

Prekiniti krog nasilja v družini je mogoče in nujno

V tokratni radijski katehezi Zdravilna beseda smo odprli temo nasilja v družini, ki ga ni malo. Ima različne oblike: besedno, psihično in fizično. Odkrivali smo, zakaj žrtve težko zapustijo nasilneža in kako lahko pomagamo kot sosedje ali prijatelji, ko opazimo znake nasilja. Svoje pričevanje o osvoboditvi iz družinskega nasilja je podal Boris Košir. 

nasilje v družiniukrepipomoč

Radijska kateheza

Prekiniti krog nasilja v družini je mogoče in nujno

V tokratni radijski katehezi Zdravilna beseda smo odprli temo nasilja v družini, ki ga ni malo. Ima različne oblike: besedno, psihično in fizično. Odkrivali smo, zakaj žrtve težko zapustijo nasilneža in kako lahko pomagamo kot sosedje ali prijatelji, ko opazimo znake nasilja. Svoje pričevanje o osvoboditvi iz družinskega nasilja je podal Boris Košir. 

VEČ ...|7. 2. 2026
Prekiniti krog nasilja v družini je mogoče in nujno

V tokratni radijski katehezi Zdravilna beseda smo odprli temo nasilja v družini, ki ga ni malo. Ima različne oblike: besedno, psihično in fizično. Odkrivali smo, zakaj žrtve težko zapustijo nasilneža in kako lahko pomagamo kot sosedje ali prijatelji, ko opazimo znake nasilja. Svoje pričevanje o osvoboditvi iz družinskega nasilja je podal Boris Košir. 

s. Meta Potočnik

nasilje v družiniukrepipomoč

Radijska kateheza

VEČ ... |
Kako naj ti pomagam prenašati bolečino?

V letu 2026 vstopamo v nov cikel katehez za bolnike in starejše, ki jih bomo pripravljali skupaj z župnikom bolniške župnije dr. Anžetom Cunkom. Tokrat nam je približal vsebino poslanice papeža Leona za februarski svetovni dan bolnikov. Njeno središče je »Sočutje Samarijana: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega.« Iz svoje izkušnje obiskovanja bolnikov dr. Cunk dobro pozna potrebo, da je nekdo z nami, da zdrži z nami v težkih in neprijetnih situacijah. Spoznali smo tudi nekaj več o Armenski apostolski Cerkvi, kjer so letos napisali gradivo za Teden edinosti med kristjani.

Kako naj ti pomagam prenašati bolečino?

V letu 2026 vstopamo v nov cikel katehez za bolnike in starejše, ki jih bomo pripravljali skupaj z župnikom bolniške župnije dr. Anžetom Cunkom. Tokrat nam je približal vsebino poslanice papeža Leona za februarski svetovni dan bolnikov. Njeno središče je »Sočutje Samarijana: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega.« Iz svoje izkušnje obiskovanja bolnikov dr. Cunk dobro pozna potrebo, da je nekdo z nami, da zdrži z nami v težkih in neprijetnih situacijah. Spoznali smo tudi nekaj več o Armenski apostolski Cerkvi, kjer so letos napisali gradivo za Teden edinosti med kristjani.

bolečinasočutjeTeden edinosti

Radijska kateheza

Kako naj ti pomagam prenašati bolečino?

V letu 2026 vstopamo v nov cikel katehez za bolnike in starejše, ki jih bomo pripravljali skupaj z župnikom bolniške župnije dr. Anžetom Cunkom. Tokrat nam je približal vsebino poslanice papeža Leona za februarski svetovni dan bolnikov. Njeno središče je »Sočutje Samarijana: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega.« Iz svoje izkušnje obiskovanja bolnikov dr. Cunk dobro pozna potrebo, da je nekdo z nami, da zdrži z nami v težkih in neprijetnih situacijah. Spoznali smo tudi nekaj več o Armenski apostolski Cerkvi, kjer so letos napisali gradivo za Teden edinosti med kristjani.

VEČ ...|17. 1. 2026
Kako naj ti pomagam prenašati bolečino?

V letu 2026 vstopamo v nov cikel katehez za bolnike in starejše, ki jih bomo pripravljali skupaj z župnikom bolniške župnije dr. Anžetom Cunkom. Tokrat nam je približal vsebino poslanice papeža Leona za februarski svetovni dan bolnikov. Njeno središče je »Sočutje Samarijana: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega.« Iz svoje izkušnje obiskovanja bolnikov dr. Cunk dobro pozna potrebo, da je nekdo z nami, da zdrži z nami v težkih in neprijetnih situacijah. Spoznali smo tudi nekaj več o Armenski apostolski Cerkvi, kjer so letos napisali gradivo za Teden edinosti med kristjani.

S. Meta Potočnik

bolečinasočutjeTeden edinosti

Radijska kateheza

VEČ ... |
Naši očetje v veri

Z Gregorjem Nazianškim gremo v četrto stoletje in ker smo pred praznikom Jezusovega krsta, smo z bratom dr. Miranom Špeličem pogledali, kaj je v svojem 39. govoru o tem napisal naš cerkveni oče.

Naši očetje v veri

Z Gregorjem Nazianškim gremo v četrto stoletje in ker smo pred praznikom Jezusovega krsta, smo z bratom dr. Miranom Špeličem pogledali, kaj je v svojem 39. govoru o tem napisal naš cerkveni oče.

duhovnostspomin

Radijska kateheza

Naši očetje v veri

Z Gregorjem Nazianškim gremo v četrto stoletje in ker smo pred praznikom Jezusovega krsta, smo z bratom dr. Miranom Špeličem pogledali, kaj je v svojem 39. govoru o tem napisal naš cerkveni oče.

VEČ ...|10. 1. 2026
Naši očetje v veri

Z Gregorjem Nazianškim gremo v četrto stoletje in ker smo pred praznikom Jezusovega krsta, smo z bratom dr. Miranom Špeličem pogledali, kaj je v svojem 39. govoru o tem napisal naš cerkveni oče.

Mateja Subotičanec

duhovnostspomin

Radijska kateheza

VEČ ... |
Pomen Frančiškovega obhajanja božiča pred 800 leti

Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil pripraviti sam tedanji papež.

Katehezo je pripravil p. Robert Bahčič OFM.

Pomen Frančiškovega obhajanja božiča pred 800 leti

Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil pripraviti sam tedanji papež.

Katehezo je pripravil p. Robert Bahčič OFM.

Grecciojaslicerojstvo Jezusa Kristusa

Radijska kateheza

Pomen Frančiškovega obhajanja božiča pred 800 leti

Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil pripraviti sam tedanji papež.

Katehezo je pripravil p. Robert Bahčič OFM.

VEČ ...|27. 12. 2025
Pomen Frančiškovega obhajanja božiča pred 800 leti

Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil pripraviti sam tedanji papež.

Katehezo je pripravil p. Robert Bahčič OFM.

s. Meta Potočnik

Grecciojaslicerojstvo Jezusa Kristusa

Radijska kateheza

VEČ ... |
Vedno je potrebno upati in vztrajati

Decembrska kateheza prinaša pogovor z lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem, ki se po sedmih letih zvestega pripravljanja vsebin za bolnike in starejše, poslavlja od tega poslanstva. Z njim je bil tudi mož in oče Nik Šavli, ki ga je Šlibar krstil in mu podelil bolniško maziljenje pri samo štirih letih, saj je bil v smrtni nevarnosti. Spregovorila sta o moči tega zakramenta, svoji veri danes in o njunem odnosu, ki še kar traja. 

Vedno je potrebno upati in vztrajati

Decembrska kateheza prinaša pogovor z lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem, ki se po sedmih letih zvestega pripravljanja vsebin za bolnike in starejše, poslavlja od tega poslanstva. Z njim je bil tudi mož in oče Nik Šavli, ki ga je Šlibar krstil in mu podelil bolniško maziljenje pri samo štirih letih, saj je bil v smrtni nevarnosti. Spregovorila sta o moči tega zakramenta, svoji veri danes in o njunem odnosu, ki še kar traja. 

bolniško maziljenjekrst v siliupanje

Radijska kateheza

Vedno je potrebno upati in vztrajati

Decembrska kateheza prinaša pogovor z lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem, ki se po sedmih letih zvestega pripravljanja vsebin za bolnike in starejše, poslavlja od tega poslanstva. Z njim je bil tudi mož in oče Nik Šavli, ki ga je Šlibar krstil in mu podelil bolniško maziljenje pri samo štirih letih, saj je bil v smrtni nevarnosti. Spregovorila sta o moči tega zakramenta, svoji veri danes in o njunem odnosu, ki še kar traja. 

VEČ ...|20. 12. 2025
Vedno je potrebno upati in vztrajati

Decembrska kateheza prinaša pogovor z lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem, ki se po sedmih letih zvestega pripravljanja vsebin za bolnike in starejše, poslavlja od tega poslanstva. Z njim je bil tudi mož in oče Nik Šavli, ki ga je Šlibar krstil in mu podelil bolniško maziljenje pri samo štirih letih, saj je bil v smrtni nevarnosti. Spregovorila sta o moči tega zakramenta, svoji veri danes in o njunem odnosu, ki še kar traja. 

s. Meta Potočnik

bolniško maziljenjekrst v siliupanje

Radijska kateheza

VEČ ... |
Skrb za druge in skrb zase

Pojav izgorelosti, kronične utrujenosti ali kronične bolečine so v današnjem času pokazatelji, da smo sebe postavili skoraj na zadnje mesto, medtem ko skrbimo za druge. Jezus nas seveda uči darovanja, a nas spomni, kakor je tudi svoje učence, da moramo poskrbeti tudi za počitek, odmik in molitev. V katehezi bomo s sodelavci Svetopisemske družbe odkrivali nauke Svetega pisma, ki nas učijo pravega ravnotežja na tem področju. 

Skrb za druge in skrb zase

Pojav izgorelosti, kronične utrujenosti ali kronične bolečine so v današnjem času pokazatelji, da smo sebe postavili skoraj na zadnje mesto, medtem ko skrbimo za druge. Jezus nas seveda uči darovanja, a nas spomni, kakor je tudi svoje učence, da moramo poskrbeti tudi za počitek, odmik in molitev. V katehezi bomo s sodelavci Svetopisemske družbe odkrivali nauke Svetega pisma, ki nas učijo pravega ravnotežja na tem področju. 

duhovnostvzgojazdravje

Radijska kateheza

Skrb za druge in skrb zase

Pojav izgorelosti, kronične utrujenosti ali kronične bolečine so v današnjem času pokazatelji, da smo sebe postavili skoraj na zadnje mesto, medtem ko skrbimo za druge. Jezus nas seveda uči darovanja, a nas spomni, kakor je tudi svoje učence, da moramo poskrbeti tudi za počitek, odmik in molitev. V katehezi bomo s sodelavci Svetopisemske družbe odkrivali nauke Svetega pisma, ki nas učijo pravega ravnotežja na tem področju. 

VEČ ...|6. 12. 2025
Skrb za druge in skrb zase

Pojav izgorelosti, kronične utrujenosti ali kronične bolečine so v današnjem času pokazatelji, da smo sebe postavili skoraj na zadnje mesto, medtem ko skrbimo za druge. Jezus nas seveda uči darovanja, a nas spomni, kakor je tudi svoje učence, da moramo poskrbeti tudi za počitek, odmik in molitev. V katehezi bomo s sodelavci Svetopisemske družbe odkrivali nauke Svetega pisma, ki nas učijo pravega ravnotežja na tem področju. 

Radio Ognjišče

duhovnostvzgojazdravje

Radijska kateheza

Radijska kateheza

Oddaja je namenjena vsem, ki bi radi poglobili svoje versko znanje. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki iz teoloških znanosti, lahko poslušalci pridobijo znanja iz zgodovine verstev, družinskih tematik, občestva in novih katehetskih praks. V oddajah je mogoče tudi sodelovati z vprašanji in jih tako aktivno sooblikovati.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Pogovor o

VEČ ... |
Bo nov zakon o osebni asistenci sprejet pred volitvami ali bo čakal boljše čase?

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo. 

Bo nov zakon o osebni asistenci sprejet pred volitvami ali bo čakal boljše čase?

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo. 

s. Meta Potočnik

osebna asistencakolektivna pogodbazlorabe in nadzor

Duhovna misel

VEČ ... |
Objeti svoj križ

Križ velja za enega od štirih temeljnih simbolov in kot takšen je tudi večplasten s svojim sporočilom. Kristus je na njem umrl in ob tem v ljubezni daroval sebe ...

Objeti svoj križ

Križ velja za enega od štirih temeljnih simbolov in kot takšen je tudi večplasten s svojim sporočilom. Kristus je na njem umrl in ob tem v ljubezni daroval sebe ...

Tadej Sadar

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zdomci, prijavite se za volitve

Zdomci morajo pohiteti s prijavo za glasovanje na državnozborskih volitvah. In sicer, volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo 22. marca 2026 začasno v tujini, bodo lahko glasovali na enem od 29-ih volišč na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ali po pošti. Za obe obliki glasovanja morajo o tej nameri obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje do jutri, četrtka, 19. februarja 2026 do 24. ure po slovenskem času z oddajo vloge preko spletnega portala eUprava. Volivci s stalnim prebivališčem v tujini - to so t. i. izseljenci, so vpisani v posebni volilni imenik, tako da lahko glasujejo na diplomatskih predstavništvih in konzulatih ali po pošti. Za to jim ni treba oddati vloge, volilno gradivo bodo prejeli po uradni dolžnosti. Izseljenci, ki bodo na dan glasovanja v Sloveniji in bi želeli glasovati na enem od volišč OMNIA v Republiki Sloveniji, pa morajo to sporočiti preko portala eUprava do 18. marca 2026 do 24. ure po slovenskem času.

Zdomci, prijavite se za volitve

Zdomci morajo pohiteti s prijavo za glasovanje na državnozborskih volitvah. In sicer, volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo 22. marca 2026 začasno v tujini, bodo lahko glasovali na enem od 29-ih volišč na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ali po pošti. Za obe obliki glasovanja morajo o tej nameri obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje do jutri, četrtka, 19. februarja 2026 do 24. ure po slovenskem času z oddajo vloge preko spletnega portala eUprava. Volivci s stalnim prebivališčem v tujini - to so t. i. izseljenci, so vpisani v posebni volilni imenik, tako da lahko glasujejo na diplomatskih predstavništvih in konzulatih ali po pošti. Za to jim ni treba oddati vloge, volilno gradivo bodo prejeli po uradni dolžnosti. Izseljenci, ki bodo na dan glasovanja v Sloveniji in bi želeli glasovati na enem od volišč OMNIA v Republiki Sloveniji, pa morajo to sporočiti preko portala eUprava do 18. marca 2026 do 24. ure po slovenskem času.

Matjaž Merljak

družbarojakivolitve

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Ignacija Fridl Jarc in Miran Videtič o pestrem političnem dogajanju

Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev. 

Dr. Ignacija Fridl Jarc in Miran Videtič o pestrem političnem dogajanju

Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev. 

Alen Salihović

politika

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Festival GoroVenture in Mohorski pogovori

V Slovenskem planinskem muzeju se je začel filmski festival GoroVenture, ki je namenjen ljubiteljem gora in močnih zgodb. V dvorani Slovenske matice bo v torek predavanje Roka Finka ‚Slovenski glasbeniki v Argentini’, dodajamo pa še vabilo na Mohorske pogovore. 

Festival GoroVenture in Mohorski pogovori

V Slovenskem planinskem muzeju se je začel filmski festival GoroVenture, ki je namenjen ljubiteljem gora in močnih zgodb. V dvorani Slovenske matice bo v torek predavanje Roka Finka ‚Slovenski glasbeniki v Argentini’, dodajamo pa še vabilo na Mohorske pogovore. 

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 19. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Humanoidna robotika

O humanoidnih robotih smo že govorili. Ob predstavitvi enega od robotov za industrijo smo se pogovarjali tudi z Urbanom Plevnikom, direktorjem podjetja Hiproject

Humanoidna robotika

O humanoidnih robotih smo že govorili. Ob predstavitvi enega od robotov za industrijo smo se pogovarjali tudi z Urbanom Plevnikom, direktorjem podjetja Hiproject

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Svetovalnica

VEČ ... |
Ali je izboljšanje prometne varnosti nekaj samoumevnega?

Govorili smo prizadevanjih za izboljšanje prometne varnosti, ki se je v lanskem letu po podatkih policije poslabšala. Na naših cestah je umrlo kar 37 odstotkov več ljudi kot leto poprej. Kje so vzroki in predvsem kako lahko vsak od udeležencev prispeva k večji varnosti na cestah? Z nami je bil vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, mag. Ivan Kapun.

Ali je izboljšanje prometne varnosti nekaj samoumevnega?

Govorili smo prizadevanjih za izboljšanje prometne varnosti, ki se je v lanskem letu po podatkih policije poslabšala. Na naših cestah je umrlo kar 37 odstotkov več ljudi kot leto poprej. Kje so vzroki in predvsem kako lahko vsak od udeležencev prispeva k večji varnosti na cestah? Z nami je bil vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, mag. Ivan Kapun.

Blaž Lesnik

svetovanjevarnost v prometucestna statistikapreventiva