Med mojstrovine skladatelja Josipa Klemenčiča gotovo spada tudi pesem Zemski vrtovi, s katero smo začeli tokratno oddajo, v drugi polovici oddaje pa ste slišali nekaj slovenskih zborovskih zasedb in sveže novice, povezane s skorajšnjim začetkom Festivala Europa Cántat.
Med mojstrovine skladatelja Josipa Klemenčiča gotovo spada tudi pesem Zemski vrtovi, s katero smo začeli tokratno oddajo, v drugi polovici oddaje pa ste slišali nekaj slovenskih zborovskih zasedb in sveže novice, povezane s skorajšnjim začetkom Festivala Europa Cántat.
O klasiki drugače
Prisluhnili boste skladbam v izvedbi različnih slovenskih zborov in delom božične meditacije v interpretaciji Pavleta Ravnohriba.
O klasiki drugače
Prisluhnili boste skladbam v izvedbi različnih slovenskih zborov in delom božične meditacije v interpretaciji Pavleta Ravnohriba.
O klasiki drugače
V tokratni oddaji smo prisluhnili nekaterim najlepšim adventnim zborovskim pesmim v izvedbi Slovenskega komornega zbora.
O klasiki drugače
V tokratni oddaji smo prisluhnili nekaterim najlepšim adventnim zborovskim pesmim v izvedbi Slovenskega komornega zbora.
O klasiki drugače
Tokrat smo gostili slomškovo pesem in Komorni moški zbor Celje.
O klasiki drugače
Tokrat smo gostili slomškovo pesem in Komorni moški zbor Celje.
O klasiki drugače
V Miklavžev večer najlepše sodi lepa adventna pesem. V oddaji O klasiki drugače smo zato predvajali prav nekaj slovenskih adventnih zborovskih skladb. peli so nam Slovenski komorni zbor, Consortium musicum, Kvartet Svit, Kvartet Borovlje in drugi.
O klasiki drugače
V Miklavžev večer najlepše sodi lepa adventna pesem. V oddaji O klasiki drugače smo zato predvajali prav nekaj slovenskih adventnih zborovskih skladb. peli so nam Slovenski komorni zbor, Consortium musicum, Kvartet Svit, Kvartet Borovlje in drugi.
O klasiki drugače
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
O klasiki drugače
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
O klasiki drugače
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
O klasiki drugače
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
O klasiki drugače
Slišali ste drugi del predstavitve zgoščenke Ave Maria, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. Pogovarjali smo se s sopranistko Petro Vrh Vrezec in spoznavali molitev, ki je večkrat uglasbena, kot molitev Oče naš.
O klasiki drugače
Slišali ste drugi del predstavitve zgoščenke Ave Maria, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. Pogovarjali smo se s sopranistko Petro Vrh Vrezec in spoznavali molitev, ki je večkrat uglasbena, kot molitev Oče naš.
O klasiki drugače
Sopranistka Petra Vrh Vrezec je predstavila zgoščenko marijinih molitev, ki je izšla pri Založbi Ognjišče.
O klasiki drugače
Sopranistka Petra Vrh Vrezec je predstavila zgoščenko marijinih molitev, ki je izšla pri Založbi Ognjišče.
O klasiki drugače
Oddaja je namenjena ljubiteljem klasične glasbe. Ti lahko prisluhnejo glasbi, ki ob prevladujočih popularnih melodijah ponuja pridih večne lepote, kot se je izoblikovala v zgodovini glasbe. Včasih so oddaje tematske, kar se tiče skladateljev, včasih pa so vezane na aktualne dogodke in koledarsko leto. Pripravlja jo dr. Tadej Jakopič, ki z različnih vidikov zanimivo predstavlja skladatelje in njihovo glasbo, ki jo zgodovina ohranja že stoletja.
Doživetja narave
Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. februar 2026 ob 05-ih
Beseda je zakon!
Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.
Moja zgodba
Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.
Sol in luč
Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Sol in luč
Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.
Kulturni utrinki
Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.
Naš pogled
Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.
Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.
Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.
Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.
»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.
Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?
Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.
Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.
Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.
Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče